nejcko
|
Ni druge, kot da sama načnem temo, ker enostavno nikjer, ne v knjigah ne na raznih forumih, nisem našla odgovorov na naše težave. Imam 4,5 let starega sina, ki spada med "težko kategorijo" , kar pomeni orto živ otrok, hipermotorik, energije za izvoz, tisoč ne-jev komaj kaj zaleže, nenehna pregovarjanja in prepričevanja, slaba koncentarcija in še bi lahko naštevala. Hčerka bo kmalu stara 2 leti in je čisto nasprotje svojega brata - mirna, nežna, ubogljiva, skratka nekompliciran otrok. Do nedavnega ... O.k., vem, da hčerka sedaj vstopa v obdobje trme, in to sploh ni problem. Problem je v tem, da se čedalje bolj zgleduje po svojem bratu, kar je sicer logično, ampak kaj, ko od njega pobira same negativne stvari. Za razliko od svojega brata, se zna hčerka zelo lepo zaigrati; rada riše, gleda knjigice, se sama zaigra, toda kadar sta skupaj (in normalno, da sta to večino časa), postane prav tako "neustvarjalna" in razgrajaška kot brat. Sin do igrač nima nobenega pretiranega odnosa - avtomobilčki so vsi polomljeni, kocke so že zdavnaj varno pospravljene v kleti skupaj s še drugimi igračami, ostale igrače pa bolj ali manj ležijo razmetane naokrog. Ker zanj je bistvo jih razmetati, ne pa igrati se z njimi. Tega se je navadila tudi hčerka in sedaj družno razturavata po stanovanju. Mala gleda brata kot boga, uživa, ko se ji le-ta reži in normalno je sedaj postala že pravi strokovnjak v vseh bedarijah. Žal mi je, ker se mi zdi, da je hčerka zaradi tega prikrajšana za marsikatero igro, saj tudi če se jaz igram z njo, takoj pride zraven še sin in raztur je takoj tu. Poleg tega mi je danes začela še odgovarjati - na isti način in z istimi besedami, kot to včasih počne sin. In sem ostala brez besed ... Sin je začel odgovarjati tam nekje okoli 4. leta, a tamala mi bo pa že kar pri dobrem letu in pol? Jao! In potem se sine naredi angelčka in ponosno reče: "A ne , mami, to pa ni lepo." In iz posteljice je zmetala vse igrače in odejo, tako da je sin začel jokati, da on ne bo vsega tega pobiral. Mislim, ... Pa saj ne vem, kako naj reagiram v podobnih situacijah, ki jih je iz dneva v dan več. Sin točno ve, kaj tamala dela narobe, in mi jo tudi takoj pride zatožit, ampak velikokrat pa jo prav on našunta na kakšno traparijo. Zdaj mi pa povejte, a ima katera doma dva tako različna otroka, predvsem pa da je starejši bolj problematičen. Večina primerov, ki jih poznam, je obrnjena situacija - torej priden starejši otrok in mali lump, ki se zgleduje po pridnemu. Kako ukrepate? Kako naj ukrepam, ker jaz nimam več idej ... nisem več dosti pametna. Ali pa me vsaj potolažite, da nimamo le mi take "posrečene kombinacije"
|