Anonimen
|
Žio! Tudi moj je kolerik. Matr smo kt na enem onih sestankov anonimnih alkoholikov . Ne, sej je prav, da si povemo. Glej pred leti, ko je moj še živel pri svojih starših, je bilo zelo hudo. Tako vzkiplivega človeka bi težko našla. Dobesedno zmešalo se mu je za vso figo. Ker je nadpovprečen redoljub, so bile take stvari še posebej absurdne. Npr. če je padla drobtina na tla, on pa je prej sesal, al pa če sem se popacala, če se je kaj polilo,... ojojoj katastrofa, res! Jaz sem ga ob njegovih napadih nepremično gledala, nato pa planila v smeh. Napaka!!! Še bolj je podivjal, ampak men se je zdel tako hudo smešen! Da se zaradi ene drobtine splača pokurit tolko energije?!??? Podivjal je če se nisem takoj javila na telefon, če mi doma niso pustili prenočiti pri njemu, če sem zamudila, če če če... Večkrat sem se vprašala, kako sem lahko prenašala vse to in da ga nisem že na začetku zapustila. Danes mi ni niti malo žal, da sem vstrajala ob njemu, saj mi ga je uspelo umiriti za vsaj 70%, kar pa je za takega človeka zelo veliko. Vzrok zakaj je fant tak, ni bilo težko najti, imela sem ga pred nosom-STARŠI oz njegova MATI. Že iz zibelke ven je neprestano poslušal vpitje. Starša sta se prepirala do jutra, se grdo zmerjala, tudi v javnosti, mami je metala predmete v očeta, mu govorila kak prasec je, pa butelj, svinja...in vse to pred njegovimi očmi in očmi drugih. Prejokal je nešteto noči, z leti, pa se navzel prepričanja, da je tako prav, da kaj drugega ne obstaja. Najbolj me je motilo to, kako nepremišljeno je z njim komunicirala mami. Še danes ga zmerja z butlom, kretenom, pankrtom in podobno. Kako lahko rečeš kaj takega človeku, ki ga imaš rad?! Kako???? Pa svojemu otroku?! Da bi fanta pomirila, mu pokazala, kaj je v življenju pomembno, kakšno je mirno življenje, kaj pomeni, če te ima nekdo rad... sem porabila leta. Dokler je bil doma, je bilo vse to brez vsakršnega pomena, saj je imela mati nad njim prevelik vpliv. Ko pa sva se preselila, pa . V trenutku! Fant je stal sredi stanovanja in poslušal. Sem mu rekla: miško kaj je, kaj počneš? Pa je rekel: poslušam tišino, jo slišiš tudi ti? Si lahko zamislite kakšna sprememba je bila to zanj? Jaz nisem nikoli povzdignila glasu in razen smeha in mojih cvilečih in vriskajočih zvokov, ni bilo slišati nobenega znanega zvoka več. Postal je srečen. Na začetku je sicer ohranil svoj vzorec obnašanja in priznam, da mi ni bilo lahko, toda sčasoma je spoznal, da je on edini, ki se dere, da je edini, ki prinaša nemir v najin dom. Če danes prične z izpadi, mu mirno rečem, naj gre za en teden k svoji materi, da bo ponovno začel cenit kaj ima doma. Te besede, ga v hipu streznijo, saj se zaveda, da že tistih nekaj ur na obisku, težko zdrži ob njej. Še vedno ni tako kot bi moralo biti. Moti me, da se obnaša do mene kot da sem majhen otrok in me kara za vsako napako. Moti me, da dirka po stanovanju z steleksom in vneto drgne... ne vem kaj, ker sem že itak jaz obsedena z čiščenjem . Ampak kaj je to v primerjavi z 18 letnim fantom, ki sem ga spoznala? NIČ! Rada ga imam in razen tega, da mu vsak dan kažem, kako zabavno je lahko življenje, ne nameravam storiti prav nič več.
|