|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   moja izkusnja
30.3.2006 8:20:46   
tinaaja
Vceraj sem prisla iz bolnice... Prejsnji teden so mi na NS ugotovili, da ima plod cisticni higrom, beri od sklapa na glavi do spodnjega dela hrbta je bila tekocinn, na vratu debeline 7 mm. Moznost donositve 1%, za tako stanje pravijo, da je nezdruzljivo z zivljenjem. Torej, ko sva se koncno malo oddahnila, da sva v 12 tednu in da je najvecja panika mimo, sva dobila tako diagnozo. pred tem sem ze 3 tedne lezala doma,ker sem imela v 9 tednu manjso krvavtev in dobila bolnisko in dabroson.. In zgleda, da je bil dabroston "krivec", da je plodek tok casa sploh prezivel.. Narocili so me na ponoven UZ ta ponedeljek, in "na sreco" ni bilo vec utripa, kar so tudi napovedali.. Zakaj na sreco... Ker bi itak morala na prekinitiev nosecnosti, tako se mi vsaj ni bilo treba odlociti, da moram prekiniti se zivljenje. In smo v pon zacelo z UPN... z injekcijami v ritno misico... na tri ure... naj bi sprozile prezgodnji porod - samo abrzija v 13 tednu ni mogoca... groza... boli, stranski ucinki so bruhanje in driska.. ne bom opisovala, kaksne muke so to, ko cakas, da bo maternica izisnila nekaj, cesar si se tok veselil, zdaj bo pa vsega konec.. no pri meni se ni do polnoci zgodilo nic, zato so prekinili z injekcijami. naslednji dan se je G odlocila, da mi vbrizga ucinkovino za izstis ploda tudi v maternico in pol se je cez 3 ure zacelo... popadki na 5 min, cakanje... in tik pred pregedom pri G, sem zacutila, da je prislo do iztisa ploda.. grozno... takoj so me prepeljali v porodni blok in cez 10 min sem bila ze pod narkozo in so naredili abrazijo. pol ure in vsega je bilo konec.. fizicno... vceraj sem sla domov, nic me ne boli, krvavitev ni mocna, skratka fizicno pocutje je OK. o psihicnem pa mi verjetno ni treba pravit.. vem, da bo z vsakim dnem lazje, po eni strani bi najraje vse potisnila v pozabo, zivela naprej.. cez 1 mesec imam pregled pri G, takrat mi bodo povedali tocno napako ploda in tudi sele takrat se bom zacela ukvarajti z mislijo, kdaj zaceti na novo.. 3 mesece ziher se ne.. medtem se bom ukvarjala predvsem s sportom, da dam ven vso to negativno energijo in zalost.
nekaj bi pa rekla, za vse, ki so imela ss... meni je na nek nacin zal, da se ni zgodilo prej.. v kolikor narava naredi svoje, je sigurno bolje, da se konca cim prej, tako fizicno kot psihicno se mi zdi lazje, da ne grez cez te umetne postopke. Tudi jaz si pravim, da je bolje da v 13 tednu kot kasneje.. Strah me je tega, kar sem videla in slisala v porodnisnici. Moja diagnoza se vcasih odkrije sele v 20 ali 30 tednu, kokrat kar srce neha delat - kadarkoli v nosecnosti... grozno.. ampak vem, da ne smem o tem tako razmisljat, ampak po tej izkusnji bo to nekaj casa tezko.. bom pa delala na tem in na pozitivnem misljenju.
ko bom naslednjic noseca bom predvsem poskusala to, da se do NS ne bom prevec obremenjevala z nosecnostjo, poskusala ziveti cim bolj normalno in se ne navezovat na otrocka.. v koncni fazi je res, kar pravijo specialisti, ce se je dobro zasejalo se bo obdrazalo, ce ne bo pa slo.. to se mi je zdelo zelo kruto, ko sem na zaceku moje nosecnosti slisala, zdaj pa se prevec dobro vem, kaj so hoteli povedat...
drugace pa, vidla sem tok lepih, srckanih pikcov v porodnisnici, in vem, da bom kmalu tudi jaz svojega drzala v narocju in ta bo tok poseben, da bom vesela, da imam njega, mojemu angelcku pa bom hodila prizgat svecko v park zvonckov ...
upam, da nisem prevec zamorila, filozofirala, verjetno sem prevsem hotela sebe olajsat, svojo bolecino, da izlijem vse na "papir" ...
Pa se to: vsa cast sestam v porodnisnici na E oddelku!!!
Vsem pa zelim, vso sreco in veselje pri trenutni ali naslednji nosecnosti !!!
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: moja izkusnja
30.3.2006 8:29:15   
Anonimen
Draga Tinaaja!
Nimam besed zate. user posted image  Nimam besed, ki bi te potolažile, ki bi ti pomagale. Sama sem imela ss v devetem tednu, bilo je meseca septembra in še do sedaj se nisem opogumila poskusiti znova. Nikoli si nisem mislila, da me bo to tako prizadelo. Pomagalo mi je jokati, jokati in jokati. Še sedaj včasih jočem, ko se spomnim, sploh ker se s svetlobno hitrostjo bliža datum, ko naj bi v rokah prvih držala svojo malo srečo. user posted image
Drži se, jokaj in izjokaj svojo bolečino. user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu tinaaja)
  Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: moja izkusnja
30.3.2006 8:29:31   
Lunca1
Upam, da čimprej ugledaš spet user posted image in da bo šlo tokrat vse kot je treba. user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu tinaaja)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: moja izkusnja
30.3.2006 8:46:21   
golob
DRaga Tinaaja!
Tako si lepo zapisala, da boš svojemu angelčku hodila prižigat svečko!ti samo hodi in joči toliko kot imaš moči!Ne vem kako je, če se ti zgodi nekaj tako hudega a ko sem samo brala kar si napisala imam že kepo v grlu!
Drži se in še nam piši, če ti bo potem kaj lažje!

(odgovor članu Lunca1)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: moja izkusnja
30.3.2006 9:31:42   
Vilma
Draga Tinajaa

Zapisala si tole

ko bom naslednjic noseca bom predvsem poskusala to, da se do NS ne bom prevec obremenjevala z nosecnostjo, poskusala ziveti cim bolj normalno in se ne navezovat na otrocka.. v koncni fazi je res, kar pravijo specialisti, ce se je dobro zasejalo se bo obdrazalo, ce ne bo pa slo.. to se mi je zdelo zelo kruto, ko sem na zaceku moje nosecnosti slisala, zdaj pa se prevec dobro vem, kaj so hoteli povedat...


Enako čutim tudi jaz. V januarju sem imela splav v 10 tednu. Iz te izkušnje sem se naučila to, kar si zapisala zgoraj. Čim manj obremenjevanja z nosečnostjo in navezovanja na otročička.ravno zato, ker veliko nosečnosti ne uspe. In me smo med njimi na žalost user posted image

Ko se samo spomnim svojeih deset tednov veselja! Mojemu se je utrgalo od sreče. Nama je takoj kupil tisto knjigico, kjer vse vpisuješ o otroku že od spočetja. Pa limaš notri fotke od ultrazvoka, pišeš, kako se počutiš, kkašna imena boš zbral...

Skratka midva sva tisto knjigico tako z veseljem izpoljnevala. Vse sva napisala za prvo trimesečje. Dve fotki Uz sta notri.... Potem pa tak šok. Iz 100% prepričanja, da je vse ok... Iz nebes me je sesulo v pekel...

V drugo ne bom več tako. Bom poskusila...

Tinajaa ti držim pesti user posted image

(odgovor članu tinaaja)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: moja izkusnja
30.3.2006 10:06:00   
lelaval
Ne morem si predstavljat tega, ka si doživela. user posted image
Držim pa pesti, da boš čimprej zagledala user posted image  in, da bo takrat res vse vredu.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

(odgovor članu Vilma)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: moja izkusnja
30.3.2006 10:09:44   
Špela100
Tinaaja, vse kar lahko rečem je da mi je žal zate in kar mrazi me ko pomislim kaj vse moraš preživljati sedaj.

Ko berem tvoj post se zavedam, da sem imela " srečo", ker sem šla prvič na čiščenje novembra lani pri 8t5d- prazna vrečka in in drugič točno 10t marec letos- plodek se ni razvijal prav, ni bilo utripov in nazadnje so celo ugotovili, da sta bila dva plodka. Tako, da res bolje , če se ima že za zgoditi naj se čimprej.

Res tudi midva sva se prvič ful veselila, se navezala....pa se je končalo in tudi jaz sem šla v drugo razumsko, da se ne navežem in se nisem upala veseliti, sploh se nisva upala pogovarjati o tem, da bomo dobili dojenčka in se je tudi drugič končalo.
In veš kaj ...tudi to ni uredu, zdaj si pa očitam, čeprav je morda neumno, očitam si da moje malo bitje ali celo dva nista čutila vse moje ljubezni in zaželjenosti in sta odšla.
V glavnem kadarkoli se to zgodi vedno si nekaj očitamo, postavljamo razumske okvirje za naša čustva in predvidevamo reakcije, hočemo delovati čimbolj pametno, vendar ne gre, ker to je čudež življenja na katerega se pripravljamo, ga načrtujemo in vedno nas z vso silovitostjo preseneti in čustva udarijo ven.

Naslednjič , tretjič ne vem kaj bom...morda bom vsem povedala takoj, morda bom jokala, morda, sigurno me bo strah, vsekakor bom vesela in upam da se bo končalo vse ok.......Tinaaja odpočij se, znebi se strahu in ponovno v boj za pikico.
Pošiljam ti en topel objemček

(odgovor članu Vilma)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: moja izkusnja
30.3.2006 10:36:58   
tinaaja
Punce, hvala za vse lepe misli in spodbudbe besede.
Vsaki, ki se je to zgodilo ve, kok je tezko, ko je kar na enkrat vsega konec.. se poberes in mislis, da je bolje, pa kar na enkrat spet pride nazaj..
spela100 - sem te spremljala na forumu ... si sploh ne predstavljam, da moras vec kot enkrat cez to in upam, da mi ne bo treba.. predvsem pa, da bo v tretje vama ratalo dobro zasejati :)
verjetno je itak nesmiselno govoriti o tem, kako bo naslednjic, ko bomo nosecke, vem ziher, da bom takoj povedala mami in starsem od mojega, najboljsi prijateljici in nikomu vec do nuhalne! tokrat sva cakala do prvega pregleda preden sva povedala, pol sva pa pocasi zacela govorit izbranim osebam, ker sva mislila, da bo itak vse ok, zdaj ko je slo najbolj krizno mimo.. pol pa vsem razlagat..
Vilma, ja, jaz sem tud razmisljala o albumu, da ga kar kupim, pol me je pa krvavitev prikovala doma, ko da na sreco nisem imela se urejenih slikic,.. sem pa seveda prisparala vse teste, da jim bom not dala,... sem vse ze sran vrgla, ker mi je bilo prevc bolec opomnilnik. revije in vse zadeve v zvezi z nosecnostjo sem spravila v kot.
ampak kot zakleto, vceraj berem prilogo Ona in notri o nosecnosti, berem revijo obrazi, not o nosecnicah,... skratka obcutek imam, da kamorkoli se obrnem je al clanek, trebuh al pa vozicek.. :( mah, saj bo boljs.
aja, se to.. od mojega sestra ima rok enako konec sept, kot sem ga imela jaz, tko da vsakic ko jo bom vidla, bom vidla, kje bi morala biti jaz... user posted image  
ja, je treba bit kar pogumen po taki izkusnji, da gres naprej in predvsem ne biti panicen naslednjic... da bi nam le ratalo user posted image

(odgovor članu Špela100)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: moja izkusnja
30.3.2006 12:38:20   
pilotgirl
Tinaaja drži se,vem kako ti je,saj sem sama bla dva tedna nazaj na čiščenju pikice v 10 tednu.Kaj naj ti rečem ,čas zaceli rane.Vem da ti je ful hudo,joči,joči,in še enkrat joči.žaluj za svojo pikico kolikor te je volja.Vsem skupaj pa želim da nam kmalu uspe in da se bomo najdle na forumu nosečnost  kjer bomo klepetale kdaj bo katera rodila.
Lep pozdrav Maja

(odgovor članu tinaaja)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: moja izkusnja
30.3.2006 12:52:04   
Anonimen
user posted image user posted image user posted image hudo mi je zate in za tvojo pikico, ki je ni več....nimam besed, le to, da se drži, tvoj angelček bo vedno s tabo....Nati

(odgovor članu pilotgirl)
  Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: moja izkusnja
30.3.2006 19:59:03   
PIKA
Jaz sem ravnokar prišla iz bolnišnice (čiščenje v 9 tednu). Da je nekaj narobe s plodom, smo ugotovili že na UZ pred 10 dnevi, nato ponovili UZ čez teden dni, naslednji dan zopet pri drugem G, ker nisem mogla dojeti. Danes brez pardona v bolnišnico, ker je plod bil mrtev že nekaj časa. Sploh ni bilo tako hudo, razen mučnega čakanja ves dopoldan, potem priprave v operacijski, nato pa tema, prebujenje v sobi, popoldne vizita in domov. Srečna sem, ker se je zaključilo tako hitro in tako zgodaj. G je rekel, da se 50% nosečnosti konča s takšnim izidom??? Dobila sem še injekcijo, ker imam RH negativno kri, pavzirati moramo do 1.junija, potem pa v nove boje. Vsak dan v bolnišnicah opravljajo te posege kot po tekočem traku, žalostno.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: moja izkusnja
30.3.2006 21:25:24   
KODA
Za vsakim dežjem, posije sonce.user posted image

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

(odgovor članu PIKA)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: moja izkusnja
31.3.2006 8:52:06   
TiaSara
Najhuje pri ss je to, da je naslednja nosečnost prežeta s strahom. Vem, iz izkušenj. Približno vem kako si se počutila Tinaaja, ker sem imela sama čiščenje pri 11t, plodek je sicer odmrl že prej, vendar ga moje telo še ni bilo pripravljeno spustiti, tako da mi niti čiščenja niso mogli opraviti. Potem pa so sledile vse te inekcije in vložki za mehčanje materničnega vratu ipd. Bilo je boleče, a meni je v bistvu pomagalo. Zdi se mi, da mi je fizična bolečina pomagala prenesti tisto še toliko hujšo psihično bolečino ob izgubi. Domov sem prišla z mislijo, da imam tri mesece časa, da svoje telo spravim nazaj v kondicijo, potem bomo pa začeli ponovno. In glej ga zlomka, celo malo nas je prehitel tale škrat, ki naj bi čez dva meseca prišel na svet.

Od začetka je bilo hudo - do NS nismo povedali nikomur, razen najbližjim. Nisva se upala veseliti, se ne navezovati. Pa to itak ne gre in prav je tako. Ne glede na bolečino, ki sledi v primeru izgube, si vsaka pikica zasluži ljubezen. Jaz sem svojo kmalu začela sprejemati. Vsako jutro sem ji zaželela dobro jutro in zvečer lahko noč. Vmes so bila obdobja, ko sem bila prepričana, da se je zgodba ponovila, ko sem od hudega jokala. No, pa se ni. Prišle so prve brce in od takrat je vse lažje. Ravno zdajle me opominja nase.

Punce, hudo je, ampak za dežjem res posije sonce. Želim vam, da bi v svojih bližnjih našle toliko opore, kot sem jo jaz, predvsem pa da bi v sebi našle moč in upanje za naprej. Držim pesti za nas vse!

(odgovor članu KODA)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: moja izkusnja
3.4.2006 7:58:27   
sonchek
Ojla  Tinaaja!
Vem, da je hudo in ker vem, da imaš veliko podpore v svojem dragem in v bližnjih, boš toliko lazje prebrodila najhujšo izkušnjo v življenju.. želim si, tako kot si rekla da se bova čez kaksno leto srečali v boljsih pogojih in po moznosti že z velikimi trebuhi ali celo z vozički...

...upam da bosta izpeljala poroko do konca in ko si bosta izrekla usodni "da",, bo ta le pomenil nov začetek v življenju...

sotrpinka iz sobe E7...user posted image


< Sporočilo je popravil sonchek -- 3.4.2006 8:05:27 >


_____________________________

Kaj ti pove moj topli objem,
ko k sebi te privijem:
ljubo moje detece,
zate le živim in bijem...(26.11.2007 in 27.09.2009)
--------------------------------
str. U-84

(odgovor članu tinaaja)
Neposredna povezava do sporočila: 14
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Zgodbe malih junakov: Potrjen je bil sum p...
photo
Spomnim se, da osebju v porodni sobi nisem želela povedati, kako bo fantku ime, saj sem želela, da je najprej postopek m...
10 najpogostejših prvih znakov nosečnosti
Vsaka ženska drugače občuti prve znake nosečnosti, mi vam predstavljamo najpogostejše.




Za doječe matere.
пеперутка16

Malo čudno vprašanje, ampak me zanima, ali so doječe mamice poskusile svoje mleko?