Anonimen
|
Človek lahko spremeni samo sebe, drugih ne, pa še za to mora najprej najti pri sebi težavo, si jo priznati, potem pa z obilo dobre volje in motivacije delat na spremembi na bolje. Že ljudem s povsem običajnimi problemi je to zelo težko, nekomu, ki ima probleme z alkoholom, pa še toliko težje. In tvoj ima velike probleme z alkoholom oz. ne s samim alkoholom, temveč z njegovo zlorabo. Očitno tudi nima svoje volje, dovolj samozavesti in samozaupanja, če vsakič, ko pride domov, podleže vplivu stare klape in očeta in je edino sprejemljivo, da se ga nalije do konca in čez. Odrasel, samostojen človek ve, kje je meja in kdaj jo je dosegel. Tvoj se tega ne zaveda ali pa si noče priznati, ker bi bilo to preveč boleče zanj - namreč, da je problem v njemu. Najlažje se je smilit samemu sebi in jokat ter krivit druge, ker ti tako ni treba pogledati resnici v oči: namreč, da si si sam kriv za svoje probleme, da si odrasel in da sam odgovarjaš za svoja dejanja. Ti mu to lahko dopoveduješ 100 let, pa se ne bo spremenil. Dokler se sam ne bo sposoben spopasti z alkoholizmom (in to je to, ker alkohol zlorablja), do takrat se bo zgodba ponavljala in z dneva v dan bo slabše. Človeku lahko rečeš, naj se spravi v red, to mu rečeš in mu skušaš pomagat enkrat, dvakrat, trikrat, ampak nekje je treba potegniti črto in se ozreti tudi nase, na svoje lastno življenje, samospoštovanje, dostojanstvo. Ali si res želiš, da bi ga vse življenje prosjačila, da naj se spremeni za svoje dobro (če že drugega ne, zaradi zdravja), ti pa bi zraven životarila, po možnosti s časom v to vpletla še kakšnega otroka? Jaz bi šla stran. Če bi resnično pokazal dobro voljo in začel delati na sebi, potem mogoče bi dobil še eno šanso, drugače pa ni vreden moje pomoči, kaj šele ljubezni in življenja.
|