rainbow
|
Dobro jutro! (pri meni ravno ni, zato pa pišem) Ok, spet večna tema zbujanja, zizanja in kako naučiti otroka, da bo zaspal sam, ampak kaj čemo, če pa ne gre! In zato prosim vašo pomoč, ideje, kritike, karkoli, please na kratko situacija: dve , ena dobri dve leti, spi v svoji sobi, sama, prstek, ninica, cd, ni problema, navadili z malo joka zvečer. Druga , stara 10 mesecev, dojena, dosti bubana (od starejše dobi alles), pozno začela jesi gosto hrano, ponoči se zbuja na 2 uri, noče dude, nima ninice, samo ZIZA je zakon. In ok, do zdaj sem to počela, pol noči prespala pri meni, nisem dobro naspana že 5 mesecev, ampak se človek navadi; počasi se gre v službo, preselitev v otroško sobo sem odlašala (morda napaka????), zdaj pa smo jo dali vseeno, poskusiti ni greh; da bi zaspala sama zvečer, bil jok pol ure, potem mama dala zizo, ponoči spet joka na dve uri, mama uspavala na zizi pol ure na stolu , ob štirih sem jo vzela k sebi, da sem vsaj malo spala. danes ponoči ista pesem, tudi starejša ni dobro spala. Zdaj pa seveda problem: moj mož bi jo pustil se dret, prav tako moja mama; meni se pa smili, pa tudi za starejšo mi je hudo. kaj menite? ne me nadirat prosim; dolgoročno je seveda jasno, da bosta obe spali v otroški sobi, da bi pa jo pustila se jokat vsakič ko se zbudi, nimam srca; dojit sede, ko se mi ful drema, mi je grozna muka, če spi pri nama, dobro ne spim, pa tudi pri nama se dere, bi bila rada kar skozi na zizi...... v glavnem grozno. kaj menite tudi tiste, ki to dajate/ste dale skozi??? Že naprej hvaležna,
_____________________________
lp, rainbow Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn
|