kofetek2010
|
Kerensa - za večerno branje 
PREAMBULA (jur. uvodni del kakega pomembnejšega pravnega predpisa, zakona, ustave, mednarodne pogodbe: sporazum vsebuje poleg preambule še pet poglavij; preambula ustave; načela preambule)
– UVOD V USTAVO …
Ustava pa izhaja iz:
3.1. TEMELJNE USTAVNE LISTINE O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI RS,
3.2. TEMELJNIH ČLOVEKOVIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN
1.3. NEODTULJIVE PRAVICE SLOVENSKEGA NARODA DO SAMOODLOČBE
1.4. ZGOD. DEJSTVA, DA SO SLOVENCI V VEČSTOLETNEM BOJU ZA OSVOBODITEV IZOBLIKOVALI SVOJO NARODNO SAMOBITNOST IN UVELJAVILI SVOJO DRŽAVNOST
USTAVNI DOKUMENTI SO (4):
1.USTAVNI ZAKON ZA IZVEDBO TEMELJNE USTAVNE LISTINE O
SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI (govori o namiču prevzemanja
pravic in dolžnosti iz ustave SFRJ npr. vprašanje dolgov, prevzema
premičnin, nepremičnin, hranilnih vlog …)
2. TEMELJNA USTAVNA LISTINA O SAMOSTOJNOSTI IN
NEODVISNOTI RS določa, da je Slovenija neodvisna in
samostojna država (določa njene meje, prenos pristojnosti SFRJ-RS, določa pravice in
svoboščine državljanov …),
3. DEKLARACIJA O NEODVISNOSTI – politični dokument (namenjena je mednarodni javnosti in vsebuje razloge za osamosvojitev, način izvedbe osamosvojitve in zasledovanje ciljev v prihodnosti)
4.USTAVA RS
USTAVA RS je bila sprejeta 23. decembra 1991 kot NAJVIŠJI PRAVNI AKT naše države.
IZHODIŠČA USTAVE:
- VSEBUJE DOLOČBE, KI POMEMBNE ZA DRŽAVO IN DRŽAVLJANE
- DOPUŠČA VSE, KAR IZRECNO NE PREPOVEDUJE OZ. OMEJUJE
USTAVA RS:
1. SPLOŠNE DOLOČBE
2. ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELNE SVOBOŠČINE
3. GOSPODARSKA IN SOCIALNA RAZMERJA
4. DRŽAVNA UREDITEV
5. SAMOUPRAVA (občina je temeljna samoupravna skupnost – območje občine, naloge občine, organi občine, premoženje in financiranje občine, splošni in posamični akti občine …)
6. JAVNE FINANCE
7. USTAVNOST IN ZAKONITOST
8. USTAVNO SODIŠČE
9. POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE
10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
USTAVNI AMANDMAJI K USTAVI (amandma = izboljšanje, popravek, dopolnilo):
- 1. iz l. 1990 - v Sloveniji se ne uporabljajo določbe ustave SFRJ, ki niso v skladu s Slovensko ustavo (npr. služenje vojaškega roka)
- 2. iz leta 1991 – osamosvojitveni amandma – določili so se zunanji znaki, simboli RS – grb, zastava, himna, glavno mesto
1. SPLOŠNE DOLOČBE
Slovenija je v ustavi opredeljena kot DEMOKRATIČNA REPUBLIKA ter kot
PRAVNA IN SOCIALNA DRŽAVA.
SLOVENIJA je ozemeljsko ENOTNA IN NEDELJIVA DRŽAVA.
ENOTNA – DRŽAVA ima enotno državno organizacijo – eno predstavniško telo, eno vlado, enotni sodni sistem, eno samo ustavo …
• v Sloveniji ima oblast ljudstvo
• varovanje pravic in temeljnih svoboščin naših državljanov ter
• tudi italijanske in madžarske narodne skupnosti
• za skrb za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce npr. pospeševala stike z domovino.
• govori o ločenost države in cerkve ter enakopravnost in svobodno delovanje verskih skupnosti
• zakoni in pravni akti morajo biti v skladu z mednarodnim pravom in pogodbami, ki zavezujejo Slovenijo
• urejeni so tudi državni simboli (GRB, ZASTAVA (BELA, MODRA IN RDEČA Z GRBOM V LEVEM ZGORNJEM KOTU), HIMNA IN GLAVNO MESTO)
• URADNI JEZIK (slovenščina, na območjih italijanske ali madžarske skupnosti pa tudi italijanščina in madžarščina)
• Pravice tujcev – imajo vse pravice, razen tistih, ki jih imajo po zakonu samo državljani RS npr. volilna pravica.
2. ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE
država zagotavlja dol. pravice vsem ni dovoljen poseg
državljanom države (moralne
vrednote)
Tudi ČLOVEKOVE PRAVICE so zavarovane z ustavo. Te pravice zajemajo celotno II. poglavje ustave, oz. jih najdemo tudi v drugih poglavjih ustave.
Ločimo:
TEMELJNE (OSEBNE, NEODTULJIVE) PRAVICE (pravica do življenja, osebne svobode, svobode gibanja, sem štejemo varstvo človekove osebnosti in dostojanstva (prepovedano je mučenje, nečloveško, ponižujoče ravnanje …), varstvo osebnih podatkov, nedotakljivost stanovanja …
POLITIČNE PRAVICE svoboda izražanja, svoboda vesti – npr. svobodno izražanje svoje vere, misli, stališč …, dopustna je tudi pravica do ugovora vesti, če to določa zakon
npr. nekateri niso želeli sodelovati pri opravljanju vojaških obvezosti, volilna pravica, pravica do peticije. Peticija je pobuda oz. zahteva državljanov, ki opozarjajo na probleme v družbi.
SOCIALNO – EKONOMSKE PRAVICE (svoboda dela, pravica do socialne varnosti npr. zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje, pravice družine npr. svobodno odločanje o rojstvu otrok, pravice otrok, pravica do zasebne lastnine, pravica do dedovanja …)
PROSVETNO – KULTURNE PRAVICE (pravica do izobraževanja, do umetniškega in znanstvenega ustvarjanja …)
Primeri:
ZAČASNA RAZVELJAVITEV IN OMEJITEV PRAVIC: človekove pravice in temeljne svoboščine je izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti v IZREDNEM ali VOJNEM stanju, vendar sprejeti ukrepi ne smejo dopuščati kakšnekoli neenakopravnosti, ki bi temeljila na osebni okoliščini, človekovo življenje ostane nedotakljivo, nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju, vsak je nedolžen, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo …
ALI LAHKO KRŠIMO PRAVICE IZ NAŠE USTAVE?
Z ustavo je mogoče dol. človekove pravice in temeljne svoboščine ZAČASNO RAZVELJAVITI ALI OMEJITI ZARADI VOJNEGA ALI IZREDNEGA STANJA (npr. člen, ki govori o odreditvi in trajanju pripora ..), vendar pa morajo ti ukrepi upoštevati enakopravnost ne glede na raso, spol, vero, izobrazbo …, nedotakljivost človekovega življenja, prepoved mučenja …
VOLILNA PRAVICA: je splošna in enaka. Vsak državljan, ki ima 18 let ima pravico voliti in biti voljen.
ENAKOST PRED ZAKONOM: (ali je diskriminacija glede na spolno usmerjenost dovoljena?) V Sloveniji so vsakomur zagotovljene ENAKE človeške pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politiko, prepričanje … ali katerokoli drugo okoliščino.
NEDOTAKLJIVOST STANOVANJA Stanovanje je nedotakljivo. Nihče ne sme brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje. Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo ter v navzočnosti dveh prič. Razen kadar je to neizogibno potrebno-zaradi zavarovanja ljudi ali premoženja.
PRAVICA DO VEROIZPOVEDI – izpovedovanje vere je svobodno, vendar se nihče ni dolžan opredeliti glede verskega prepričanja. Starši pa imajo pravico, da otroku zagotavljajo versko in moralno vzgojo.
DOMNEVA NEDOLŽNOSTI: Kdor je obdolžen kaznivega dejanja velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Vsakdo, ki je obdolžen kaznivega dejanja ima pravico: da priprave svoje obrambe, da se mu sodi v njegovi navzočnosti, bodisi da se zagovarja sam ali z zagovornikom, da se ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ter da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist.
SVOBODA GIBANJA – vsakdo ima pravico, da se prosto giblje, da si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne, razen v izrednih primerih kot je preprečavanje širjenja nalezljivih bolezni, javnega reda, interesov obrambe države.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI STARŠEV V USTAVI Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica se staršem lahko odvzame samo zaradi otrokovih koristi. Otroci rojeni v zakonski zvezi pa imajo enake pravice kot otroci rojeni zunaj nje. Odvzem otrok ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Podlaga: DRUŽINSKO PRAVO.
PRAVICE OTROK Otroci uživajo posebno varstvo in skrb pred GOSPODARSKIM, SOCIALNIM, TELESNIM, DUŠEVNIM ALI DRUGIM IZKORIŠČANJEM in ZLORABLJANJEM. Otroci, ki nimajo staršev, uživajo posebno varstvo države. NAČELO NAJVEČJE KORISTI OTROKA
EVROPSKA USTAVA
1. maj 2004: VSTOP SLO V EU
(6 EVR. INSTITUCIJ: Evropka komisija, svet, parlament, sodišče, računsko sodišče, Svet EU)
EVROPSKA ZASTAVA: MODRA Z 12 ZVEZDICAMI HIMNA: ODA RADOSTI, ZADNJI STAVEK 9. BEETHOVNOVE SIMFONIJE
SLOGAN: ZDRUŽENI V RAZLIČNOSTI
VALUTA: EUR
DAN EU: 9 . MAJ
EVROPSKA USTAVA je bila podpisana 29. okt. 2004 v Rimu. Veljati bo začela, ko jo bodo potrdile vse države članice EU v parlamentih ali na referendumu. To naj bi se zgodilo najkasneje do 1. novembra 2006. Slovenija pa je že ratificirala evropsko ustavo, 1. februarja letošnjega leta. Pogodba obsega 448 členov, razdeljena pa je na 4 poglavja:
a. TEMELJNE DOLOČBE (opredelitev EU, cilji EU, pristojnosti institucij in organov EU …)
b. TEMELJNE PRAVICE (državljanov EU)
c. POLITIKE IN DELOVANJE EU
d. SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
Slovenska ustava bo še veljavna, vendar bo imela Evropska ustava prednost pred ustavo RS in sicer na točno dol. področjih in sicer na tistih, NA KATERIH BO SLO IZVRŠEVANJE DELA PRENESLA NA EU.
Kaj prinaša Evropska ustava meni?
Pravice in svoboščine, možnost sooblikovanja evr. politik, lažji dostop do inf. o delu evr. institucij, možnost pritožbe varuhu človekovih pravic zaradi nepravilnosti pri delovanju institucij, organov, agencij … EU.
Kaj prinaša moji državi?
Okrepljena vloga nacionalnih parlamentov, medsebojno pomoč, možnost iztopa iz EU …
PRAVNA UREDITEV DRŽAVE
PREDPISI NAČELA
PRAVNI VIRI – dok., na osnovi katerih je nekaj iztožljivo
USTAVA (=podlaga za izdajo zakonov)
ZAKONI (=predstavljajo dol. pravice in dolžnosti za
tistega,za katerega so izdani)
SODBE SODIŠČ (= nimajo zakonske moči, a so na
ravni zakona; če sodišče nekaj
določi - velja)
PODZAKONSKI AKTI (= pravilniki)
USTAVNI OBIČAJI (=pravna praksa; če sodišče nekaj razsodi, potem postane to običaj)
Nadalje poznamo še: odločbe ustavnega sodišča, sodne odločbe, uredbe z zakonsko močjo, uredbe vlade, akti ministrov, poslovniki
IZHODIŠČA, NAČELA DRŽAVNE UREDITVE
- načelo ljudske suverenosti (oblasti)
- načelo demokratične, pravne in socialne države
- načelo delitve oblasti = DRŽAVNA UREDITEV
DRŽAVNA UREDITEV
Slovenija je PARLAMENTARNA REPUBLIKA, to je danes najbolj razširjena oblika oblasti.
OBLAST SE DELI NA:
- ZAKONODAJNO (DRŽAVNI ZBOR – SPREJEMA ZAKONE)
- IZVRŠILNO - UPRAVNO (PREDSEDNIK REP., VLADA, RAZL. UPRAVNI ORGANI NPR. OBČINE …)
- SODNO (SODIŠČA)
PARLAMENT se deli na DRŽAVNI ZBOR in DRŽAVNI SVET
DRŽAVNI ZBOR predstavlja vse državljane in se zato voli neposredno, tajno. Volitve v DZ razpiše predsednik republike, dr. J. Drnovšek.
- 90 poslancev, ki so izvoljeni za 4 leta
- vedno se izvoli tudi en poslanec italijanske in madžarske skupnosti
- tudi dz ima predsednika (France Cukjati), ki ga izvoli z večino glasov vseh poslancev
SNS, DeSUS…
Poslance pri njihovem delu ne vežejo nobena navodila, čeprav na njihovo delovanje v praksi pa močno vplivajo politične stranke.
Uživajo tudi t.i. poslansko imuniteto (ni kazensko odgovoren za mnenje, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora, ne smejo ga pripreti, če se sklicuje na svojo imuniteto ali proti njemu začeti kazenskega postopka b.d. državnega zbora, razen, če poslanca zalotijo pri kaznivem dejanju, za katerega je določena kazen za več kot 5 let zapora).
Funkcije državnega zbora:
- ZAKONODAJNA (sprejema ustavo, zakone, akte, ratificira medn. pogodbe, razpisuje zakonodajni referendum, sprejemanje, odločanje o državnem proračunu …)
- VOLILNA (voli, imenuje in razrešuje predsednika republike, vlade, ministre, sodnike, varuhe človekovih pravic …)
- NADZORNA (odločanje o zaupnici ali nezaupnici vladi, o obtožbi predsednika republike, predsednika vlade, ministrov …)
- OSTALO (npr. odločanje o razglasitvi vojnega stanja )
ZAKONODAJNI REFERENDUM DZ se razpiše, KO TO ZAHTEVA NAJMANJ 1/3 POSLANCEV, DRŽAVNI SVET ALI 40.000 VOLILCEV. NA NJEM SE ODLOČA O VPRAŠANJIH, KI SE UREJAJO Z ZAKONOM.
PREDLOG JE SPREJET, ČE ZANJ GLASUJE VEČINA VOLILCEV, KI SO GLASOVALI.
NAČIN DELA:
DZ sklepa, če je na seji navzoča večina poslancev (enako velja za državni svet).
• REDNE SEJE in
• IZREDNE SEJE sklicuje predsednik državnega zbora, izredne seje pa se morajo sklicati tudi, če to zahteva ¼ poslancev ali predsednik republike.
ZAKONODAJNI POSTOPEK !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Sprejem zakonov lahko predlaga vlada, vsak poslanec, pa tudi najmanj 5.000 volilcev (zakonodajna iniciativa). Zakon se praviloma obravnava v 3 fazah:
1. OBRAVNAVA (prikaz in ocena novega zakona, poslanci lahko predlagajo svoje dopolnitve)
2. OBRAVNAVA (razpravlja in glasuje se o vsakem členu posebej, k obstoječim členom se lahko dodajo amandmaji)
3. OBRAVNAVA (sklene se postopek sprejemanja zakona, o zakonu se razpravlja kot o celoti, sledi še glasovanje o sprejemu zakona)
Zakoni pa se lahko sprejmejo po hitrem postopku (zaradi izrednega stanja npr. poplav, potresov, vojaških posegov …), po skrajšanem postopku (pri manj pomembnih zadevah), lahko pa se tudi ponovno odloča o zakonu (v primerih, ko državni svet ne strinja z zakonom in izglasuje VETO; državni zbor še enkrat razpravlja o zakonu npr. zakon o izbrisanih).
DZ lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako, da na predlog vsaj 10 poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. Na ta način je dosedanji predsednik vlade razrešen.
Predsednik vlade pa lahko zahteva tudi glasovanje o zaupnici vladi, pri čemer mora dobiti podporo večine poslancev. Če se to ne zgodi, mora DZ v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali pa dotedanjemu izreči zaupnico.
Najmanj 10 poslancev lahko sproži v DZ interpelacijo (pojasnilo) o delu vlade ali posameznega ministra. Če po razpravi večina vseh poslancev izreče nezaupnico vladi ali ministru, DZ razreži vlado ali ministre.+
B) DRŽAVNI SVET je sestavljen iz :
- 40 ČLANOV: iz razl. segmentov (delodajalci, delojemalci, predstavniki kmetov, obrtnikov, samostojnih poklicev, negospodarskih dejavnosti, predstavniki lokalnih interesov …)
- MANDAT : 5 let
- državni svet ima predsednika in podpredsednika (Janez SUŠNIK, Jože Stanič)
- imajo imuniteto kot poslanci, hkrati pa ne more biti hkrati poslanec v DZ
- NAMEN:
SOOČANJE RAZLIČNIH INTERESOV TER POSKUŠANJE VPLIVATI NA ODLOČANJE DRŽAVNEGA ZBORA (državni svet predlaga sprejem zakonov, mnenja o dol. zadevah, zahteva referendum, zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo kakšnega zakona še enkrat razpravlja o zakonu – t.j. ODLOŽILNI VETO itd.
C) PREDSEDNIK REPUBLIKE
FUNKCIJE:
1) REPREZENTATIVNA FUNKCIJA – predstavlja RS doma in v tujini ter je VRHOVNI POVELJNIK OBRAMBNIH SIL.
2) razpisuje volitve v državni zbor, razglaša zakone v 8 dneh po njihovem sprejemu
3) imenuje državne funkcionarje
4) postavlja in odpoklicuje veleposlanike
5) odloča o pomilostitvah
6) podeljuje odlikovanja in častne naslove
7) lahko skliče izredno sejo državnega zbora, razpusti državni zbor, vodji stranke, ki ima največ glasov v parlamentu, podeli pooblastilo za sestavo vlade …
Če je predsednik republike trajno ali začasno zadržan, če umre … opravlja njegovo funkcijo PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA.
MANDAT: 5 LET, največ 2 x
VOLITVE RAZPIŠE PREDSEDNIK DZ:
NEPOSREDNE, TAJNE
D) VLADA pri svojem delu je samostojna, vendar odgovorna državnemu zboru, ki ji lahko izreče nezaupnico.
Opravlja IZVRŠILNO – UPRAVNO funkcijo.
• PREDSEDNIK VLADE – Janez JANŠA
1. Vodi in usmerja delo vlade
2. usklajuje delo ministrov
3. sklicuje in vodi seje vlade.
• MINISTRI (običajno jih je 15) +
• MINISTER BREZ LISTNICE
(npr. minister za evropske zadeve, ne razpolaga z državnim proračunom, nima svojega ministrstva)
MANDAT ministra: 4 LETA
PRISTOJNOSTI vlade:
- vlada v glavnem najpomembnejši predlagatelj novih zakonov
- izdaja akte (= listina,uradni spis)
- vodi in usmerja državno upravo (preko ministrstev – znotraj ministrstva pa so naloge porazdeljene med uprave, urade in inšpektorate, direkcije in agencije)
Ministrstvo za finance, notranje, zunanje zadeve (dr. Dimitrij Rupel), pravosodje, obrambo, delo, družinske in socialne zadeve, kulturo, promet, šolstvo in šport (dr. Milan Zver), javno upravo (dr. Gregor Virant)
E) USTAVNO SODIŠČE je najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnovnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavnovljeno z namenom nadzorovati samega zakonodajalca.
kontrolira skladnost zakonov z ustavo
kontrolira skladnost podzakonskih aktov in ostalih pravnih virov z ustavo in zakoni
odloča o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in svoboščin
odloča o sporih med državo in lokalnimi skupnosti ali lokalnimi skupnostmi samimi
odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi organi
o odgovornosti predsednika RS, vlade ter ministrov …
Če sodišče ugotovi, da je zakon protiustaven, ga v celoti ali deloma razveljavi. Razveljavite pa velja takoj ali v dol. roku, ki ga določi sodišče.
SESTAVA:
• 9 SODNIKOV (ustavni sodniki imajo enako imuniteto kot poslanci)
• predsednika ustavnega sodišča izvolijo sodniki iz svojih vrst s tajnim glasovanjem za tri leta
MANDAT:
• 9 LET, IZVOLJENI SO LAHKO 1 X
F) RAČUNSKO SODIŠČE je najvišji organ finančne kontrole (revizijski organ), saj nadzira porabo proračunskega denarja. O svojih ugotovitvah izda revizijsko poročilo, ki ga mora predložiti DZ najmanj 1x letno.
SESTAVA:
• 9 SODNIKOV
MANDAT:
• 9 LET
PRAVOSODNI SISTEM
1. SODSTVO
Sodniki so pri opravljanju svoje funkcije neodvisni, vendar vezani na ustavo in zakon. Funkcija sodnika je trajna. Določena je starostna meja za izvolitev in upokojitev. Voli jih DZ, na predlog sodnega sveta (ima 11 članov).
1. STOPNJA
• OKRAJNA SODIŠČA – 44 (pristojna za odločanje za milejše kazni – denarne kazni ali kazen zapora do treh let)
• OKROŽNA SODIŠČA – 11 (pristojna za odločanje za težja kazniva dejanja)
• DELOVNA, SOCIALNA SODIŠČA –delovni spori, spori glede socialne varnosti
2. STOPNJA
• VIŠJA SODIŠČA – 4 – odločajo o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč
3. STOPNJA
• Ustava določa, da je VRHOVNO SODIŠČE najvišje sodišče v državi !!!, je t.i. “PRITOŽBENO” sodišče, ki rešuje UPRAVNE in RAČUNSKO- UPRAVNE spore v civilnih, kazenskih, gosp., upravnih ter delovnih in socialnih zadevah. Odloča tudi o sporih med nižjimi sodišči ter o prenosu pristojnosti na drugo sodišče.
2. DRŽAVNO TOŽILSTVO
Funkcija državnega tožilca je trajna. Državne tožilce imenuje VLADA NA PREDLOG MINISTRA ZA PRAVOSODJE.
- temeljna funkcija je OBTOŽEVANJE STORILCEV KAZNIVIH DEJANJ ter nepristransko vodenje kazenskega postopka
KAZENSKO PRAVO – opredeljuje kazniva dejanja
kazensko odgovornosti in kazenske sankcije.
3. ODVETNIŠTVO
- ni državni organ, temveč samostojna in neodvisna služba
- opravljajo jo odvetniki kot svoboden poklic
- odvetnik svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi (vse, kar mu zaupajo stranke mora varovati kot tajnost)
4. NOTARIAT
~ javna služba (financira se iz državnega proračuna), ki jo opravljajo notarji kot svoboden poklic
~ nudi PRAVNO – STROKOVNO POMOČ: sestavljanje in hrambo javnih listin, hrambo denarja in vp, overitev pravno pomembnih dejstev (overitev spričevala, overitev, da je podpis pristen, da je prepis listine točen) …
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC – Matjaž HANŽEK
Bistvo 3a člena:
Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira DZ z 2/3 glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju pravic in temeljnih svoboščin.
KONVENCIJA O OTROKOVIH PRAVICAH
Sprejela jo je Generalna skupščina ZN, l. 1989.
1. KONVENCIJA DEF. KAJ JE OTROK
Otrok je vsako človeško bitje, mlajše od 18 let, razen če se polnoletnost doseže že prej.
Konvencija zahteva od držav podpisnic:
2. PRIZNAVANJE OTROKOVIH PRAVIC brez razlikovanja glede na raso, barvo kože, spol, jezik, veroizpoved, premoženje, invalidnost …
3. SPREJEM ADM. IN ZAKONODAJNIH UKREPOV za zagotavljanje pravic otrok
4. da USTANOVE in ZAVODI … upoštevajo otrokove koristi in predpisane norme
5. DRŽAVE podpisnice spoštujejo odgovornosti, pravice in dolžnosti na osnovi Konvencije
Z namenom ugotavljanja NAPREDKA, ki so ga države pogodbenice dosegle pri uresničevanju obveznosti na osnovi Konvencije, se pri ZN se ustanovi ODBOR ZA OTROKOVE PRAVICE, ki ga sestavlja 10 strokovnjakov visokega moralnega ugleda (vsaka država podpisnica predlaga enega izmed svojih državljanov). Volijo se za 4 leta in so lahko ponovno izvoljeni. Odbor se praviloma sestaja 1 x letno.
KONVENCIJA UREJA:
a) OSEBNOSTNI STATUS
b) NEODTULJIVE PRAVICE
c) CIVILNE IN POLITIČNE PRAVICE
d) EKONOMSKE, SOCIALNE IN KULTURNE PRAVICE OTROKA
NAČELO: Pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki morajo biti otrokove koristi glavno vodilo!
a) + b) OSEBNOSTNI STATUS IN NEODTULJIVE PRAVICE
• PRAVICA OTROKA DO ŽIVLJENJA
• DO ŽIVLJENJA S STARŠI (da otrok proti volji staršev ne bo ločen od njih, razen če je to nujno za otrokovo korist ali v primeru, da starša živita ločeno – je pa pomembno, da otrok vzdržuje redne stike z obema)
• PREŽIVETJA IN RAZVOJA
• OHRANJANJA IDENTITETE, SPOŠTOVANJA IN NEVMEŠAVANJA V ZASEBNO ŽIVLJENJE
otrokova pravica do lastne identitete (DRŽAVLJANSTVO, IME IN DRUŽINSKA RAZMERJA). Če je otrok prikrajšan za lastno identiteto, bodo države pogodbenice zagotovili ustrezno pomoč in varstvo za ponovno vzpostavitev identite.
KONVENCIJA TOREJ VARUJE: nedotakljivost otroka, pravico do prostosti, pred različnimi oblikami izkoriščanja, pred nečloveškim in ponižujočim ravnanjem
c) CIVILNE IN POLITIČNE PRAVICE
• PRAVICA DO SVOBODE IZRAŽANJA (veljajo tudi omejitve npr. če s tem krši spoštovanje pravic in uglega drugih, državno varnost, javni red, zdravje …)
• PRAVICO DO ZDRUŽEVANJA OZ. MIRNEGA ZBIRANJA …
e) EKONOMSKE, SOCIALNE IN KULTURNE PRAVICE OTROKA
• PRAVICA DO IZBORAŽEVANJA:
- obvezno, brespločno in dostopno OŠ
- spodbujanje srednješolskega izobr.
- dostopnost višjega šolstva
• PRAVICA DO USTREZNE ŽIVLJENSKE RAVNI
• SKRB ZA TELESNO ALI DUŠEVNO PRIZADETE
OTROKE
• ZAGOTAVLJANE ZDRAVSTENEGA VARSTVA
• SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
• PRAVICA DO POČITKA, PROSTEGA ČASA, IGRE, RAZVEDRILA, UDELEŽEVANJA KULTURNEGA ŽIVLJENJA IN UMETNOSTI
• ZAŠČITA PRED EKONOMSKIM IZKORIŠČANJEM (pred opravljanjem dela, ki je zanga nevarno, škodi zdravju …)
• ZAŠČITA PRED SPOLNIM IZKORIŠČANJEM IN SPOLNIMI ZLORABAMI
• ZAŠČITA PROTI NEČLOVEŠKEMU RAVNANJU ALI KAZNOVANJU (otrok sme biti priprt ali zaprt le v skrajnem primeru za najkrajši možni čas, imeti mora takojšen dostop do pravne pomoči …)
• OSEBE, KI NISO DOPOLNILE 15 LET, ne bodo sodelovale v oboroženih spopadih.
KOALICIJA (=držati z nekom)/OPOZICIJA(si proti nekomu)
Koalicija je zveza strank za dosego skupnega cilja. Te stranke sestavljajo večino v parlamentu.
Opozicija pa so tisti, ki so v parlamentu, niso pa sestavni del vlade.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
torej je brez denarnice 
