Anonimen
|
ULTRAZVOČNI PREGLED V 11. DO 14. TEDNU NOSEČNOSTI ZA NA POVED TVEGANJA KROMOSOMSKE NEPRAVILNOSTI
Pregled povprečno traja 20 minut. Izvajamo ga od 11. – 14. tedna nosečnosti glede na plodovo dolžino teme - trtica od 45 do 84 mm. Praktičen napotek za nosečnico, ki se na pregled naroča npr. po telefonu je, da pozna prvi dan svoje zadnje menstruacije ali zaprosi za natančno velikost ploda teme-trtica, ki ga izmeri njen ginekolog pri prvem pregledu v nosečnosti. Plodek povprečno zraste 2 mm na dan, zato lahko pri naročanju izberemo najboljši možni čas pregleda.
Nosečnice so zaskrbljene ali je preiskava varna za plod. Tako pregled preko trebuha kot skozi nožnico za zarodek po dosedaj znanih podatkih ni škodljiv. Nikdar niso dokazali povezave med številom ultrazvočnih pregledov v nosečnosti in zastojem plodove rasti v maternici, pojavom »levičarjev« ali motnjami pisanja in branja tekom kasnejšega razvoja otroka.(*).
Pomembno je, da ima ginekolog, ki pregled izvrši, mednarodno licenco za merjenje vratne svetline (*). Pogoji za pridobitev in ohranjanje licence so zelo strogi in vsako leto se vsi ultrazvočni pregledi posameznega zdravnika vrednotijo v nadzornem centru v Londonu (*). Iz strokovne litarature je znano, da bolje opravijo pregled ginekologi, ki imajo največ izkušenj, še posebej to velja za oceno nosne kosti (*). Edino ginekolog z licenco lahko nosečnici neposredno po pregledu izda izvid z izračunanim tveganjem za morebitno kromosomsko nepravilnost ploda. Ultrazvočni aparat, s katerim zdravnik preiskuje nosečnico, mora ustrezati zahtevam pregleda, saj mora zdravnik vratne dele ploda dobro povečati, če želi pravilno izmeriti vratno svetlino (*).
Nosečnica naj ima v času preiskave prazen sečni mehur, saj je tako preglednost boljša.
Preiskavo začnemo z ugotavljanjem števila plodov in ali je prisotno bitje srca. Ultrazvočno je moč zaznati plodov utrip že pri 5 tednih in pol(*). Ocenimo srčno frekvenco, saj so nekatere kromosomske nepravilnosti povezane s prevelikim ali premajhnim srčnim utripom (*). Izmerimo natančno dolžino ploda teme-trtica (Slika št. 1), ki se izraža v milimetrih. Velikost pri pregledu mora ustrezati 11. do 14. tednu nosečnosti (*). Glede na velikost določimo predvideni dan poroda, ki ga kasneje v nosečnosti ne spreminjamo več. Ugotovimo, ali se trajanje nosečnosti ujema z izgubo menstruacije ali pa bo predvideni dan poroda temeljil na ultrazvočni meritvi plodove dolžine. Nato ocenimo plodov zgodnji razvoj. Izmerimo velikost in ocenimo obliko glavice.Ogledamo si bodoče možganske strukture (Slika št. 2). Velike nepravilnosti živčevja odkrijemo že v tem času. Nekatere so povezane s kromosomskimi nepravilnostmi, predvsem trisomijo 13 in triploidijo), nekatere so posledica nerazvitja lobanjske kosti in so nezdružljive z življenjem. (*). Napake so redke, vendar so vidne in za napoved ocene tveganja pomembne (*). Hrbtenice s hrbtenjačo kot del živčevja dokončno v tem času še ne moremo oceniti, vendar že lahko ugotovimo večje nepravilnosti ali bolezensko ukrivljenost (* ). V prsnem košu določimo lego srca, ki naj bi bila na plodovi levi strani. Pri zelo dobrih ultrazvočnih aparatih, ob bogatih izkušnjah zdravnika in ne preveliki telesni teži nosečnice (pri suhih je preglednost boljša) lahko že ocenimo osnovno sestavo srca – štiri votline in izstopišča dveh velikih žil (*). Vendar natančneje srca v tem času še ne preiskujemo. Ob dodatnih opozorilnih znakih (* ) npr. povečani vratni svetlini več kot 3,5 mm, odsotnosti nosne kosti ali bolezenskem pretoku v plodovem žilju natančno preiščemo plodovo srce okoli 20. tedna nosečnosti, večkrat skupno s pediatrom kardiologom, ki je za pregled plodovega srca posebno izkušen(*). Dokazano je, da je izmerjena povečana vratna svetlina zelo dober napovedni dejavnik ne le za kromosomsko nepravilnost ploda, temveč tudi za ugotavljanje srčne napake tako pri zdravih kot kromosomsko drugačnih zarodkih. Zato ima ta pregled pravzaprav dvojni pomen (* ).
V trebuščku poiščemo želodec, ki leži pod in na isti strani kot srce (Slika št. 3). V tem času plod že požira plodovnico. Želodec se tako razpira in posredno ocenimo ali so se prebavila pravilno razvila in ali ležijo v trebušni votlini (*). Ogledamo si obliko trebušne stene glede na prsno steno (* ). Pod želodcem si natančno pogledamo ali je vstopišče popkovnice v trebušček zaprto (Slika št. 4). Odprta trebušna stena je običajno znak kromosomske nepravilnosti 18., 13. kromosoma ali triploidije (*). Pri pregledu spodnjega dela trebuha najdemo plodov mehur (Slika št. 5). Ocenimo njegovo prisotnost ter velikost. Četrtina kromosomsko drugačnih plodov ima namreč zmerno povečan mehur (*). Ob primerni velikosti mehurja in količini plodovnice okrog ploda sklepamo, da se je odvajalni sistem pravilno razvil. Nato preiščemo plodove roke in noge. Običajno lahko preštejemo prste na rokah (Slika št. 6). Dolžine kosti ne merimo, le kot zanimivost naj povem, da so dolge okrog 12 mm in da je dolžina stopala približno enaka dolžini stegnenice (*). Ogledamo si lego udov ter gibanje zarodka (*). Možno je namreč ugotoviti morebitne živčne okvare hrbtenjače, ki se kažejo z negibnostjo rok ali nog (*) ali nepravilno razvito lego stopal, ki nas opozori na možnost kromosomske nepravilnosti (* ). Po pregledu zgodnjega razvoja ploda seveda sledi večkratno merjenje vratne svetline, ki ponazarja ultrazvočno temen prostor med kožo na plodovem vratu in mehkimi tkivi, ki prekrivajo hrbtenico. Vse meritve slikovno zabeležimo. Kot dokaz jih hranimo v kartoteki vsake nosečnice, kajti kot sem že omenila, se vse meritve vsako leto vrednotijo v zbirnem centru v Londonu. O največji zgornji normalni meji vratne svetline ne moremo govoriti, saj je ta odvisna od velikosti ploda. Vemo pa, da se verjetnost za npr. srčno napako zelo poveča, ko meritev preseže 3,5mm (* ). Vedno je seveda treba upoštevati tudi starost nosečnice ter morebitno prejšnjo nosečnost s kromosomsko nepravilno razvitim plodom. Napoved tveganja za kromosomsko nepravilnost ploda izračunamo glede na starost nosečnice, dolžino ploda ter velikost vratne svetline (*). Zanesljivost napovedi je 77%. Podatke o zanesljivosti so strokovnjaki izračunali glede na preglede več kot 180.000 nosečnic, zato se preiskava uvršča med metode »z dokazi podprte medicine«. Tveganje, ki je večje kot 1:300 predstavlja mejo, pri kateri se odločimo za preiskave z invazivnimi testi, ki izključijo ali potrdijo napovedano visoko tveganje (*).
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
in cimmanj skrbi.
, pa me je zdravnica pomirila. No, rodil se mi je zdrav otroček - trkam. 
vse ok ! Na moje vprašanje kako pa da v Po delajo glede na to, da je centralni laboratorij v Lj. zaprt se je le nasmejala in rekla; Ja, nekdo pa mora delat! Ta hiter izvid mi je prihranil mučne dni,ko bi mogla čakat na 16 teden na AC. Aja, mislim pa da se biopsija horionskih resic dela v 12,13 tednu, kasneje ni več mogoče. 
