 |
RE: zelo, zelo žalostna
29.11.2005 20:38:18
|
|
|
|
Gina
|
Pri takih rečeh sta vedno dve možnosti:
1. ni res, zgodila se je krivica. Če človek ve, da nekaj ni storil, potem vidi, da tistemu, kdor kaj takega trdi, nekaj v možganih fali, se mu je skisalo. Torej ga ne more resno jemat. Če ga gre tožit, se mora boriti z vsemi sredstvi. V tem primeru je na preizkušnji tudi prijateljstvo in vsi odnosi med ljudmi. Najbrž moraš biti hudičevo trden, da ugotoviš, da če se te je nekdo odpovedal ali te gleda postrani zaradi natolcevanja, da nisi žalosten in jezen. Samo v resnici pa ravno takrat spoznaš prave prijatelje. Ti ne bodo pobegnili. In če gledaš tako, je fajn, da si se znebil labilnežev, takih, ki nimajo hrbtenice, ki verjamejo lažem. Slej ko prej bi te izdali, prevarali in zapustili. Potem je boljše, da to storijo takoj. Tisti hip je šok, ampak na dolgi rok je boljše. Prišli bodo novi, taki ki ne bodo pod vplivom. Take rabiš. Tak dogodek te še kako izbrusi, naredi močnega, veliko pripomore k tvojemu duševnemu razvoju, če hočeš, lahko te pa potolče, če se pustiš potolči. Zato je tako zelo pomembno, da ostaneš trezen in razmišljaš s svojo glavo in da ti ni pomembno, kaj menijo drugi, pa da zaupaš, da bo vse ok.
2. druga možnost: Lahko je vse res.
Postavimo se v možnost, da ni res. Kako bi se počutili, če cela vas pripoveduje laži, ki si jih je nekdo izmislil o vas, čeprav ni res. Vedno bodo dvomili, ker je to tako zelo strašna stvar, če jo kdo naredi? "Grozno" je, a ne?! In najhujše, nihče nikoli ne bo vedel......
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
