nana 27
|
Tinka, kot bi brala svojo zgodbo.. Tudi mi se dojimo in dodajamo. Velikokrat si mislim, da bi bilo bolje, če bi samo dodajala, ker bi bil otrok sit in jaz bi vedela, koliko je spil in posledično bi bila bolje razpoložena. Po drugi strani pa si ne želim kasneje očitati, da svojemu otroku nisem nudila svojega mleka, saj veš, ko komplicirajo na vseh koncih z dojenjem pa grozijo z možnimi alergijami, boleznimi, slabšimi umskimi sposobnostmi..ne vem, kaj je sploh prav. V mislih se sprašujem, če poznam kakšnega otroka, ki je bi hranjen z umetnim mlekom in kako se mu to pozna pri zdravju, v šoli.. Premalo sem pametna, da bi vedela, kako naj se odločim. Sama sem že čisto obupana, ker dojenje ne steče, kot bi moralo. Pri meni pač ni dovolj mleka pa če otroka vsako uro pristavljam. Ko ni več, me začne udarjati z ročicami, praskati in brcati  Mami pravio, da če bi bilo res glede večkratnega pristavljanja, da bi kmetje teleta ves dan pristavljali  Tudi pri meni bruha moje mleko, ko mu dodam, pa pije, kot da cel dan ne bi jedel  Sama sem izmozgana do konca, ker ne vem več, kdaj je lačen in kdaj ga zvija. Če mu dam prveč pa grozno poliva, da mi je ful hudo.
|
Natisni
to pomeni, da mu očitno zadostuje!
. Glej moj prvi 
- zgolj v premislek 
se skrbo pripravljajo na vlogo mamice, starševstva, zelo malo pa se jih pripravi na dojenje...me včasih kr čudi, ko tašne stvari sprašujejo, ki bi jih lahko vedele, če bi si prebrale kašno stran o dojenju! 
