Anonimen
|
Prav rada bi prebrala kakšen dober odgovor glede nasilja tako majhnih otrok. Pri nas gre za nasproten primer. Torej - Filip je zelo priden, miren, prijazen in dobrovoljen. v varstvu in doma ..ma kjerkoli nikomur nič noče, takoj se vklopi v družbo otrok, jih boža, deli z njimi igrače.... In potem zadnjič šok, ko sem ga pripeljala v varstvo. Še prišla nisva, pa je en mali pridrvel in ga porinil na tla ter nato še udaril po glavi-še predno sem jaz uspela preprečiti. Filip je seveda začel jokat, un je pa razgrajal naprej. Me je tako pogrelo, da bi v trenutku malemu čez rit primazala. Pa vem, da to ni način, niti ni moj otrok, ampak takole...meni nič tebi nič kar udari otroka, ki pride. Pa ni bilo prvič. Sem že marsikaj videla. Tudi povedala sem mu že par besed, da to ni lepo, da se tako en sme, da boli...
Moj otrok se mi je pošteno zasmilil,, da mora biti v varstvu s tako nasilnim otrokom. In me pogreje izjava ene mamice tukaj, da naj naučimo otroka branit se. Ej, ne gre tako. Otrok se sam že nauči osnov socializacije. Mislim, da je prej potrebno iskat rešitve pri otrocih, ki so ansilni. Če pogovor ne pomaga, je treba iskat druge rešitve...dejanja, več topline, več ljubezni, igre "moj moj" medvedek... Pa ne rečem, da tega ne delate. Vendar...nekje je šlo enkaj narobe. Mogoče ljubosumje, pretirana navezanost na varuško, scrkljanost...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Ampak kaj češ, nič ne moreš, pač poveš, da ne sme tega delat in da ni lepo, doma tud starejšo sestro nabuta, samo ona včasih čist sama prosi zato, ker jo nekaj časa izziva, potem ima pa dost in puf 
Vsaka je po svoje kriva, kaj čemo 
