 |
RE: Prvi znaki, da je uspelo
16.11.2005 14:55:52
|
|
|
|
*Neja*
|
No, če dovolite, da se JAZ razpišem. V času, ko nestrpno pričakujemo  , smo še bolj pozorne na spremembe v telesu. Vsako špikanje, zvijanje, bolečino, občutljivost... vse pripišemo morebitni nosečnosti. Včasih smo preveč optimistične, morda celo nerealne. Jaz imam pač to srečo, da sem imela M vedno redne (na 30 dni), prav tako sem močno čutila ovulacijo (sluzast izcedek in bolečine v spodnjem delu trebuha). Ker je bila M redna, sem si lahko natančno izračunala O (ker se mi je zdelo malo kruto, da bi 5 dni non stop naskakovala mojega dragega). Treba je bit pozoren na naslednje: je že res, da ovulacija traja 3-5 dni, ampak le NEKAJ UR je jajčece "v štartu". In pomembno je ujeti tisti čas. Res pa je tudi, da obstaja možnost zanositve tako pred dejansko O kot po njej (zato pa O traja 3-5 dni). En dan po mojem "ful ovulacijskem dnevu" sva bila v akciji in ne vem... ne znam povedat... jaz sem pač vedela, da je uspelo. Kot sem že v prejšnjem postu napisala, sem imela bolečine (natančno takšne kot dan pred M) od ovulacije do predvidenega datuma naslednje M - to je bilo dobrih 14 dni. Itak, da sem vedela, da nekaj je: ali vnetje jajčnikov ali pa nosečnost. No, hvala bogu je bilo slednje. Moram povedat še to, da me prsi (ali pa samo bradavice) niso nič bolele, slabosti nimam (še), le v spodnjem delu trebuha nenehno čutim bolečine, ki so včasih malo hujše, drugič spet ne. Mogoče imam jasnovidne sposobnosti, ne vem. Jaz sem enostavno vedela. In, bog daj, da se ta nosečnost konča s prelepim rojstvom mojega prvega otroka.
Res držim pesti za vse.
|
|
|
|
Natisni
