srecka
|
Pozdravček vsem! Uf, kar nekaj časa me ni bilo na tem spletu, danes pa vam lahko ponosno povem, da sem 11. oktobra rodila prelepo deklico Ano . V porodnišnico sem odšla že en teden prej, saj sem imela težave z otekanjem in visokim RR, po drugi amnioskopiji pa so se odločili sprožiti porod. Porod ni prijetna stvar, to vemo vse, moj je trajal 9 ur, kar pa je bilo pri meni kot prvorodki pričakovano. Na srečo mi je ob strani ves čas stal mož, me bodril, skupaj sva dihala skozi popadke , se pogovarjala in premagovala bolečino... Oba je bilo strah... Teh trenutkov ne bom nikoli pozabila. Ko so mi na trebuh položili Ano, pa smo vsi trije jokali. Nepozabne so bile naše skupne urice, ki smo jih preživljali v porodni sobi, prvič kot družina. Rek, ki pravi, da je v tistem trenutku vsa bolečina pozabljena, res velja. Ko sem naslednje jutro prvič zagledala Ano, se je v meni prebudil tako močan materinski čut, bila sem tako ponosna BITI MAMA. Ana mi pomeni vse na svetu! Zdaj smo že doma, lepo se imamo, kot novopečena družinica smo lepo zaživeli. Zjutraj in ob večerih se vsi trije cartamo v postelji, pojeva ji pesmice, z možem sva postala zelo povezana... Čarobno! Nosečnost je bila zame prelepa izkušnja, ki sem se je mogoče na začetku preveč ustrašila, vendar jo imam v najlepšem spominu. Obiski v posvetovalnici, obiski materinske šole, prebiranje knjig, da ne pozabim trebuščka, ki je iz dneva v dan veselo rastel. Punce, zavedajte se, da je to čudovito obdobje v vašem življenju in si ga ne zagrenite z nepomembnimi problemi, zaupajte G,... Poskušajte uživati kar se da, saj boste kasneje ugotovile, da čarobni trenutki še prehitro minejo... Mi trije pa odhajamo novim dogodivščinam naproti! Srečka
|