Gina
|
Ne, Primož, nisem rekla, da pri nas ni standarda, ampak da je skoraj enak Evropskemu, oz. za malenkost morda nižji v določenih rečeh. Nepomembna razlika ali pač ravno tolikšna, kot je razlika v številu rojstev. 1,24 proti 1,5 je veliko. 1,24 proti 1,8 je pa še malo več v tistočih na leto. Ampak ok, pustimo to, res ni drastične razlike. In prav imaš, ko rečeš, da smo se polenili. Ne, jaz nočem biti suženj otrok, bi pa imela še enega, če bi imela varstvo in pomoč pri hiši. Takrat ne bi bila suženj otrok. Če rečeš temu, da sem lena, ok. Je pač tako. Ampak mi se pogovarjamo, KAKO BI DVIGNILI RODNOST. In rodnost v Evropi, kjer si nihče več ne želi imeti kar tako malo, zaradi dolgčasa ali neprimerne zaščite otrok, moramo spodbujati drugače. S finančnimi inekcijami tistim, ki bi pa imeli otroke. POglej, če bi država meni plačevala 6 let za (četrtega!)otroka 10 ur pomočnico in za 10 ur varstvo na teden, bi bilo to cca 80 ur na mesec, ko bi država financirala človeka, da mi pomaga. Tisti bi imel zaposlitev, moj otrok pa bi v svojem življenju (90% možnosti) doprinesel državi bistveno več, kot pa je država vanj v teh šestih letih vložila. Lahko bi tako spodbudo nudili tudi staršem za tretjega otroka. Saj ponavadi se po dveh otrocih zatakne, ali ne? Dva se še sfolga, tretji bi bil pa večini breme ravno iz zgoraj napisanih razlogov. Če pa bi poleg take pomoči država nudila še kaj več, npr. kaj večji popust na avto (a veš, da jaz ne morem imeti nek mali avto, ker se notri ne stlačimo), pa če bi nudila cenejše vrtce za vsakega naslednjega otroka, ne glede na to ali večji obiskuje še vrtec ali ej že v šoli, pa če bi dobivali malo večji dodatek na veliko družino, ne le 60.000 na leto s katerih niti enemu otroku ne moreš počitnice plačat, pa če bi otroci v velikih družinah dobili kakšen učbenik zastonj, ap če bi malo manj malice plačali.....potem pa ti povem, da bi se ljudje zavedali, da jim bo država pomagala. Lažje bi se odločili za otroke. In ti otroci bi nas živeli. Kdo nas bo pa zdaj? 1,24 si napisal imamo stopnjo rodnosti? Kdo bo živel naše gospodarstvo? Mi bomo morali delati v pozno starost, ker nas kdo ne bo mogel preživljati. Splačalo bi se vlagat v otroke. Zaradi nas. Ampak povem ti, da je država nesposobna tukaj. Razmišljajo kot konji s plašnicami. Saj itak nič ne moremo, rečejo. Ja, valjda....ne morejo. Saj nočejo, zatiskajo si oči in karavana gre dalje..... mi bomo pa še pri sedemdesetih v službi, brez penzjona....juhuhu!
|