patrino
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anush
Pozdravljeni,
zanima me, koliko starši sodelujete z vrtcem. Iz vseh strani samo berem, kako pomembno je za otroka, da starši sodelujejo z vrtcem, in kako je grdo, da nekateri starši ne hodijo na srečanja in delavnice, ker jih ne zanimajo. Ampak vsaka stvar ima dve plati in sploh ne gre za nezanimanje. Vedno pripravim vse, kar je potrebno za vrtec (plakati, okraski, slaščice in prigrizki ipd.), tudi na roditeljske sestanke hodim (čeprav trajajo dve uri in so precej pogosti), ampak si težko vzamem čas, da bi prišla še dopoldan v vrtec in pripravila program za otroke (vsak starš naj bi imel delavnico z vsemi ostalimi otroki) - naj poudarim, da gre za najmlajšo skupino, v kateri so otroci v povprečju stari okoli 15-18 mesecev. Partner si tudi ne more vzeti dopusta za to, da bo šel animirat otroke v vrtec. A vzgojiteljica nas še kar naprej '"gnjavi'" in prepričuje, da moramo nekaj pripraviti in priti dopoldan k njim. Sin je bolan skoraj vsak drugi teden, ko je zdrav, lahko končno spet grem v službo in si ne nameravam jemati dopusta spet samo za to, da bom lahko šla dopoldan v vrtec in imela delavnico. Vrtec sem pred sinovim vstopom (hvaležno) videla predvsem kot okolje, kjer bo lahko preživel dan, da se sama vrnem na delo. Popoldan pa se lahko družimo, igramo, učimo, kuhamo,sprehajamo in preživimo čas kot družina. Sedaj pa nama (oziroma predvsem meni, saj partner še več dela kot jaz, prosti čas pa raje aktivno preživi z nama) nalagajo nove in nove '"domače naloge'". Seveda gremo na srečanja popoldan, ker ne želim izpasti kot slab starš, a naj poudarim, da to ne ustreza niti meni niti mojem sinu. Meni ne ustreza zato, ker moram v vrtec po njega, potem pa čez eno ali dve uri spet nazaj (ni tako blizu), sin pa si očitno tudi ne želi preživeti še dodaten čas z vrtcem, saj me ves čas prosi, naj gremo domov ali stran. Mislim, da si želi popoldan predvsem družbo svojih staršev. Tudi babice in dedke ves čas vabijo v vrtec (vsaka 2-3 tedne). Seveda moji gredo, ker ne želijo, da bi bil naš otrok izpostavljen/zapostavljen (enkrat sta bila dva otroka brez dedka ali babice in je bilo zelo žalostno, cel čas sta jokala in se metala po tleh), a enostavno nimata časa, da bi ves čas hodila v vrtec.
Zanimajo me vaše izkušnje in predvsem to, kako vljudno in prijazno vzgojiteljici povedati, da naj nam ne daje dodatnih nalog. Ne bi namreč želela, da se njeno neodobravanje do mene pozna pri njenem odnosu do mojega otroka (že tako ni prav nič materinska in prijazna in moj sin se je zelo boji).
Kakšno bedasto pretiravanje. In s tem mislim nate in ne na vrtec. Ga ni vrtca, kjer na tri tedne organizirajo srečanja za dedke in babice. Prav tako dvomim, da moraš za še ne dve letnika pripravljati plakate. Nikjer v naši ljubi deželici ne smeš v vrtec nositi doma pripravljenih prigrizkov itd, kajti to ne dovoljujejo sanitarni predpisi. Otrok se v prvi vrsti na srečanjih ne počuti dobro, ker le ta tebi tako smrdijo in to čuti. Ta srečanja so namenjena temu, da otrok začuti, da se tudi oče in mati v vrtcu počutita lepo in prijetno. Če jima je taka muka prav vsako popoldansko srečanje, to brez dileme otrok čuti in je muka še njemu. Si že slišala, da so otroci naše ogledalo? Dopoldanska srečanja...ta so namenjena predvsem staršem, ki si tega želijo. Tisti, ki si želijo dopoldne pokukati v dnevno rutino in še malo animirati otroke zraven, nimajo težav s tem, da žrtvujejo kakšno urico ali dve oz. dan dopusta. Vendar ti starši to želijo. Če ti nimaš te želje, tega ne počni, ker od tega ne bo nobene koristi ne zate in ne za otroka.
V končni fazi pa...to da na prijazen način poveš vzg. da vas ne bo, ne pomeni, da se postaviš zase. Saj te ne mislijo posiliti in ugrabiti. To pomeni, da odkrito priznaš, da ti do teh popoldanskih srečanj ni. Nihče te ne bo ustrelil. Zagotovo vzg, na srečanjih raje vidijo manj staršev, pa tiste vesele, aktivne in pri katerih se vidi, da uživajo v teh dogodkih s svojim otrokom. Niti pod razno niso tam zaželjeni naveličani nervozni ksihti.
Veš, iz lastnih izkušenj ti povem, da so to lepi dogodki, ki zelo hitro minejo in so prav zaradi tega še posebej dragoceni. Večina otrok v vrtec popoldne s svojimi starši zelo rada pride, saj radi vidijo, da so starši zraven. Če imajo do tega hud odpor, bi jaz v prvi vrsti poiskala krivdo tudi pri sebi.
In - zakaj visiš na vsakih govorilnih, RS in vseh možnih srečanjih, če ti ni do vseh? Ta srečanja so zagotovo tematsko različno obarvana. In vam in otroku, zagotovo niso vsa enako pisana na kožo. Zakaj se ne udeležite le tistih, ki se vam zdijo zanimiva in koristna? Vrtec kot javna izobraževalna ustanova, mora že po zakonu organizirati določeno število srečanj, zaradi sodelovanja s starši. Niso vsa srečanja zaradi kapric in norih idej vzgojiteljic. Tudi marsikatera vzgojiteljica ima doma otročka, ki ga mora pustiti v varstvu zato, da se popoldne razdaja za vas in vaše otroke, ki jih tako ali tako pazi in pedena že celo dopoldne in še lep kos popoldneva. . In tudi njim se marsikdaj tega ne da početi. Vendar jih nihče ne vpraša, ker je pač to treba narediti po službeni dolžnosti.
Dobila sem občutek,da ti je čisto vse težko in da bi te motilo tudi, če bi imeli samo eno srečanje na leto. Veš vsi starši niso takšni. Nekateri ob tem res uživajo in jemljejo vrtec kot nekaj več kot le varstvo v času, ko oni služijo denar.
In, ne boš verjela, imaš tudi starše, ki jim bi bilo vse to kar si ti "popretiravila" še premalo. Nikoli ni za vse prav.
_____________________________
felico ne estas mezurita en oro...
|
Natisni
Ja, prav imata, potrebno se je postaviti za sebe. hvala!
