ronja
|
Jaz sem razumela, kot da niti v sanjah ne razmišljaš, da bi ga zdaj zapustila in da tudi zdaj ne misliš tega razčiščevat z njim. Je pa normalno, da ti ni vseeno, kaj je počel okoli in si želiš izvedet. Če ni bilo nič, potem bi bilo verjetno boljše, da izveš. Če je kaj bilo, je verjetno boljše, da ne izveš, vsaj ne zdaj... Če bi izvedela, da ni bilo nič, bi se mu lahko bolj iskreno posvetila. Ne, da zdaj tega ne delaš, ampak ne bi zadaj čemela neka zamera, mislim. Če bi izvedela, da je nekaj imel, pa bi ti bilo verjetno še hujše... Ne vem, kaj bi sama naredila v takem primeru... Mogoče bi si res rekla: ok, prioritete prvo, naj se najprej pozdravi, bomo to reševali potem. Po drugi strani pa bi si želela imet razčiščene odnose, če bi umrl (mogoče bi si jih tudi on)... Ne vem, koliko bi me morilo in koliko bi mi jemalo energije. Pretehtaj pri sebi... Naredi si plan, kaj bi naredila, če bi vedela. Bi se v vsakem primeru počutila bolje, da vsaj veš, pri čem si? V tem primeru se splača vprašat. Če veš, da bi te prevara še bolj bolela kot to, da ne veš, pa ne. Moj občutek je, da če je bil to samo kak sms, je zelo malo verjetno, da bi že kar takoj prišlo do seksa. Ampak lej: v vsakem primeru to niso bile neke čustvene afere, ampak bolj beg iz nesreče (ti si bila nesrečna, torej verjetno tudi on ni vriskal od veselja)... Nobena mu ni pomenila več kot kak sms... Imel je možnost zelo izi prešaltat, pa se je ne samo odločil zate, ampak še tebe prepričal v to... To niso ženske, ki bi ti bile kdajkoli konkurenca. Za nobeno se ni odločil, nobene ne ljubil... In to je tisto, kar te v bistvu zanima, ne? Potrudil pa se je zate... Če se je lahko spremenil takrat, potem bi se po tem "tretmaju bližanja s smrtjo" še bolj zamislit... Mogoče si narediš v glavi eno listo možnosti: preživi in se potem pomenita - vse ok, umre in ne zveš od njega, še vedno lahko vprašaš tiste punce, ne boš pa nikoli tega rešila z njim... Če v nobenem primeru ne misliš zdaj tega z njim razčiščevat, potem verjtetno res ne gori voda. Razen če bi te v vsakem primeru pomirilo, če bi vedela, tudi če bi izvedela to, česar nočeš. Še ena ideja, ki ti verjetno ne bo všeč, preberi in če te razjezi ali zaboli, potem premisli o njej, sicer jo pa komot vržeš stran: mogoče se tudi ti bojiš, da lahko on vseeno umre, pa si s tem malo preusmerjaš pozornost. Jeza dela čudeže in je edina, ki premaga žalost... Čeprav sta bila na robu ločitve, je bilo potem boljše in meni se zdi precej jasno iz tvojega zapisa, da ga imaš vseeno rada. Jasno, da si jezna nanj, če te izkorišča za svoj katalizator. In to ni lahko bit, tudi če je vse v redu v zakonu, ti imaš pa še svoje dvome tu... Jasno, da se jeziš, če ga sumiš prevare, pa še pokazat tega ne smeš in ne moreš ga poklicat na zagovor v tem stanju. Ampak zadaj je mogoče še nekaj hujšega: da se bojiš, da mogoče pa bo vseeno umrl. Čeprav si napisala, da si prepričana, da bo ozdravel in premagal bolezen, so besede, ko si napisala: "kaj naj, človek ima raka, zadnji stadij" vseeno delovale ravno nasprotno... Premisli, koliko te jeze je samo zato, da prekriva tvoj strah in žalost, da bo mogoče ta človek vseeno odšel... Pa ne k drugi, ampak umrl. Mogoče mu boš tako tudi lažje v oporo, ker boš čutila z njim - njegov strah, da umre, njegovo žalost, da ne bo videl vsega, kar bi rad... Kakorkoli se bo vse skupaj razpletlo, mislim, da si lahko prepričana, da si edina, ki jo je imel in jo ima res rad. In to je v bistvu tisto, kar šteje. Upam, da najdeš svoj mir, verjamem, da ti ga jaz z besedami ne morem dat, ampak mogoče vsaj veš, da nisi sama...
< Sporočilo je popravil ronja -- 19.4.2016 12:52:45 >
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|