Katy78
|
Starejši je šel s 3 leti v vrtec in je bilo grozno, jok, jok in še enkrat jok in to dolgo časa, ne samo en ali dva tedna, šele tam po novem letu se je nekoliko unesel. Sicer je vzg. rekla, da je drama queen, ker ko je prišel v igralnico, je takoj nehal jokat in se je lepo vklopil in tudi sodeloval. Je pa bilo vsako novo šol. v septembru jok in prostestiranje, tudi zadnje leto v vrtcu je bil jok nekje do novembra, sicer ne več dretje, ker mu je bilo nerodno, je pa imel solzne oči in bi pred vrati zavlačeval tako da ga je moral mož na začetku dobesedno porinit v igralnico. Skratka, vrtca ni nikoli sprejel, nikoli ni hodil s takim veseljem kot nekateri otroci, pa čeprav je sodeloval pri vseh dejavnostih in si je tudi našel tam par dobrih prijateljev in tudi z vzg. se je razumel. Je pa zadnje leto ves čas govoril, da komaj čaka da gre v šolo. No, zdaj jo je končno dočakal.  Tamali je pa tudi bil star 3 leta in ga trenutno uvajam v vrtec. Že včeraj, se pravi drugi dan, mi je rekel, da bo sam v vrtcu, da jaz naj kar grem v službo.  Danes sem ga pustila 2 uri in je bilo brez težav. Če bi bilo po moje, bi ga pustila še malo dlje ampak vzg. ima bolj počasen način uvajanja. Skratka, otroci so si različni in, vsaj pri nas se je tako izkazalo, na sprejemanje vrtca ni vplivalo to, da sta bila do 3. leta doma. Smo imeli sicer možnost, da bi starejšega imeli še naprej doma ampak glede na njegov karakter vem, da je prav, da je hodil v vrtec, veliko je pridobil in vem, da se je imel fino, sploh zadnje leto.
< Sporočilo je popravil Katy78 -- 3.9.2015 10:46:38 >
|
Natisni
