JozicaH
|
Jaz bom pa takole rekla, super, da ste sprejeli strica, teto. Jaz se ne bi šla eksorcizem, niti psihologa, daleč stran... jaz verjamem, da otroci vidijo, čutijo, vejo več kot mi odrasli. Mislim, da ste na dobri poti, verjetno bodo tudi tile strici in tete šli, verjetno celo prišli drugi, je pa super, da jo v tem "podpirate", da ji verjamete, da ste z njo. Ni hujšega kot to, da starš ne verjame otroku, kaj se mu dogaja. Pa četudi bi bila to samo domišljija (oa tudi sama menim, da ni to samo to), se mi zdi da je prav, da držimo z otrokom. Mogoče bo kaka mamica s podobno izkušnjo napisala kak pameten nasvet kako in kaj, jaz mislim, da delate dobro. S tem nimam izkušenj, imam pa izkušnje s tem, da moja tudi 2,5 letna hči nekatere stvari kar ve. Vedela je za obe moje nosečnosti predno sem ji povedala, za eno je vedela celo pred mano, pred testom (mi je rekla, da imam v trebuščku dojenčka in ko sem jo vprašala, kako ona to ve, je rekla, da ji je dojenček povedal). Zadnjič je rekel moj dragi, da pride na obisk k babi, medve pa sva bile že tam, njej nisem nič omenila, pa se je v igri z medvedki igrala, da pride nekdo na obisk, pa sem vprašala, kdo pa pride, pa je rekla ati. (pa niso to neke vsakdanje običajne situacije). Jaz sem tudi to sprejela, včasih ob kaki taki izjavi me še malo srh spreleti, ampak se zavem, da so tako mali otroci še tako zelo v stiku s svojim pristnim jaz in svojimi čuti, da verjetno ni to nič običajnega.
|