ronja
|
Kako bi se odzvala kot starš (oz. kako upam, da bi se odzvala kot starš)? Objela bi otroka, če bi mi le pustil in mu povedala, da mi je zelo hudo, da nisem prej videla, kako zelo hudo mu je. In da si najbolj na svetu želim, da bi mu lahko pomagala in da bi mi zaupal, da mu bom. Da ni stvari, ki je ne bi mogli rešit, če se vsi potrudimo in da se bomo. Dala bi mu oz. v tem primeru ji vedet, da ne bom pustila, da sama trpi in da se ne bom delala, da to ni nič in tega ne bom nobenemu drugemu pustila. V konkretni situaciji, če bi bila jaz mama, pa da mi lubi reče, da delam iz muhe slona, če bi se mi tamala rezala? Znorela bi! Najurila bi ga, ker to pa zame ni hec in ne sme tega rečt, sploh pa ne pred otrokom (pa tudi če ne reče, se čuti) in bi se toliko časa pogovarjala, da bi dojel, da to ni ena malenkost. Sicer tega od njega res ne pričakujem, ampak če bi bila v tej situaciji... In seveda bi šli na terapijo, vsi skup. Izabelina, ti lahko: najuriš očeta, poveš mami, da ima prav, da to ni mala reč in držiš z otrokom. Ta punca že kar nekaj časa opozarja, da nekaj ni prav, pa je nikakor nočejo/te poslušat (po tvojih prejšnjih temah sodeč - da ima težave v šoli, da imata z njo težave z vedenjem itd...) Otroci ne ratajo težavni kar tako, zato ker so pač najstniki. Ja, jih meče, ampak če jih meče tako zelo, potem je zadaj en razlog. Najdite ga in ga odpravite in potem bo tudi ona ok in se bo lepo obnašala, kar od nje pričakujete. Podpis pod Stanislavo in skuštrano - vzrok in sprožilec ni isto, sošolci so samo sprožilci! Vzrok je v družini in verjetno precej leži v tem, da se očetu to, da se mu hči reže, ne zdi nič hudega. To bi bila moja prva postojanka po tem, ko bi otroka objela, da fotru dopovem, da to ni neka mala bedarija. In se strinjam, da ne gre drugače, kot da najdeš vzrok in nanj pokažeš s prstom, če ga hočeš eliminirat. Ja, starši delamo, kakor vemo in znamo, samo to ni opravičilo, da delamo slabo. Če vidimo, da je otrok v stiski, mu je treba pomagat, pika. Kaj pa naj reva naredi, da jo bojo resno jemali, če rezanje ni dovolj? Je že res, da se stvari za nazaj ne da spremenit, lahko si jih pa za naprej, če si ne zatiskamo oči. Krivda ni nekaj pred čemer bi morali bežati ampak je nekaj iz česar se lahko zelo veliko naučimo, če smo se z njo pripravljeni soočiti. Podpis.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|