shoegal
|
Živjo!
Ker sem sama pred svojo preiskavo HSG prebrala kar veliko grozljivih zgodbic o preiskavi in sem bila posledično kar dobro prestrašena, sem se odločila, da tudi jaz z vami delim svojo izkušnjo in tako mogoče kateri boljše predstavim, kaj jo dejansko čaka.
Sama sem HSG preiskavo opravljala v Kliničnem centru v Ljubljani. Naročila sem se, kot povedano, v prvih dneh menstruacije in dobila termin že čez 10 dni. V Ljubljani pred preiskavo ne dobiš nobenega analgetika tako da ga moraš, če ga želiš, vzeti sama kakšno uro pred preiskavo. Načeloma večina žensk ne potrebuje ničesar, ker tudi bolečine niso tako hude, vsaj tako mi je povedala sestra, ki mi je dala tudi termin za preiskavo.
V glavnem sama preiskava poteka tako, da se moraš sleči od pasu navzdol ( s seboj si v sobo prinesi tudi vložek, ker ga tam ne dobiš), uležeš se na mizo, tako da ležiš čisto na koncu. Sledi rutinski ginekološki pregled, predel polijejo z dezinfekcijskih sredstvom, nato pa pričvrstijo aparaturo - kljun (občutek je podoben, kot pri jemanju brisa - nekatere pravijo, da jih zaboli pričvrščevanje tega aparata, vendar je to bolečina, ki traja sekundo ali dve, pomaga pa, če ste spodaj sproščene), skozi katerega nato speljejo cevko, po kateri nato vstavijo kontrastno sredstvo. Ko vstavijo dovolj kontrasta, naredijo nekaj slik, potem vzamejo aparature ven in lahko se oblečeš. Čez 15 minut naredijo še eno slikanje, brez apartur (to seveda nič ne boli), da vidijo, kako se je kontrast porazdelil po trebušni votlini oziroma medeničnem predelu.
Preiskava je sicer neprijetna, vendar jaz posebnih bolečin nisem čutila, sploh pa ne takih, ki se jih ne bi dalo zdržat. Celotna preiskava traja cca. 15 minut, verjetno je čas odvisen tudi od tega, kako hitro jim uspe namestiti aparture. Po preiskavi kakšno uro čakaš na izvide, nato greš domov. Meni so predpisali antibiotike in sem imela potem popoldan več težav zaradi teh (slabost, driska), kot zaradi same preiskave. Tudi naslednji dan sem bila še nekoliko slabotna, pač podobno kot pred menstruacijo, ampak vse skupaj ni bilo hudo. Tako, da punce pogumno, zdravniki in osebje so bili izredno prijazni in se trudijo preiskavo narediti čim bolj prijazno, vse skupaj res ne traja dolgo in bolečina ni tako intenzivna, da bi bil potreben strah (sama imam bistveno močnejše krče pred menstruacijo).
Zdaj pa držim pesti, da nama v naslednjih mesecih rata zanosit. Zdravnica je rekla, da se to včasih res dogaja. Še to - kakšen teden po preiskavi ne smeš imeti nezaščitenih odnosov in se ne smeš kopati v bazenih, morju, ipd.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, pa zaenkrat še ni bilo sreče. Moj UZ je bil bp, ker pa sem imela motnje pri ovulaciji, mi je ginekologinja predpisala clomid. Po štirih mesecih jemanja klomida (ki je sicer sprožil ovulacije) še vedno ni bilo uspeha. 
Vmes je moj dragi opravil spermiogram, ki je brez posebnosti. 
,ce ne,pa drzim pesti,da ga cimprej :) 
