Pia67
|
Živjo!
V sredo, 7.9. sem imela planiran CR. Ob 8.47 je prišla na svet Nina (3,800g, 56cm). CR je z res profesionalno ekipo potekal fantastično. Vedela sem kaj se dogaja z nama; Nino so mi pritisnili ob lice, takoj ko se je rodila, in v šok sobi sem jo dobila takoj k sebi. Prvo noč so mi jo še odpeljali, potem, pa sem v celoti prevzela njeno oskrbo.
Zataknilo se je jasno pri dojenju(ploske bradavice, ki sicer iztopijo vendar jih Nina ni mogla zagrabit.Uporabljam nastavke, pa tudi mleziva je bilo bolj malo,krčenje maternice so lahko pospešili le z infuzijo, kar je običajno, vse je, kako naj napišem, umetno sproženo.
Mleka je bilo potem z vsakim dnem več, po zaslugi lastne trme(prinesla sem si črpalko v bolnico, ker sem si mislila kaj me čaka). Nina je pravi požerušček, saj potrebuje najmanj 60ml na obrok. V začetku so ji dajali dodatek z brizgo, dojila sem jo na 3 ure, pred in po dojenju tehala. V treh dneh jo je pobralo za 300g, nato pa se je začela rediti.
Osebje porodnišnice se sicer trudi vendar je uprava skrčila število del. mest in so sestre preobremenjene. Posledica je jasna, raje ne komentiram, celo jaz, ki se redkokdaj zjokam, sem se drugi dan zaradi dojeja utapljala v solzah in se čutila globoko ponižano.
Komaj sem čakala odhoda domov. V ponedeljek sva odšli domov, ker je premalo prostora in jaz sem glede na CR čisto OK.Najmanj 2 dni prekmalu, ampk mi ni sile.Uživava doma, jaz sem skoraj brez bolečin, ne jemljem nobenih tablet, Nina se zbudi 1x v noči, ker se mi zdi kruto, da jo zbujam 3x/noč. Se pa večkrat podojiva čez dan. Bili sva že na sprehodih, v trgovini, knjižnici. Srečo imava z lepim vremenom. Porodnišnico pozabljam. Pravkrat je od mene odšla patronažna sestra, ki je enkratna. Nino sem umila, šlo je brez zapletov, v petek pa je na vrsti prvo kopanje. Popek že skoraj zaceljen.
Bila sem zelo dolga. Sem si malo dala duška. Vidim, da vas je kar nekaj septemberk še aktivnih na forumu.
Dobr spedenajte svoje pikice, samo vas imejo in nikogar drugega.
Pia
|