ronja
|
Ta teden sva začela z možem doma s "sistemom nagrajevanja"-na listku bo zbirala, za vsak dan, ko v vrtcu ne bo jokcala, sličice... Ne vem, če je to pravi pristop za ta problem. To učinkuje nekje, kjer se mora otrok znebit zoprne navade, tu pa gre za to, da pokaže svoja čustva. S tem ji pokažeš, da dobi nagrado, če skriva svoja čustva - ampak a si to res želiš? Mogoče ti bo lažje, če je ne boš videla jokati, ampak to ne pomeni, da bo ona kaj manj žalostna... Za nazaj ne moreš nič spremenit, ti je pa to lahko lekcija za naprej, da imajo otroci dostikrat nek razlog, da nečesa nočejo, kar so prej hoteli in da si imajo pravico tudi kdaj premislit;). Mala je še, ok, ne izpišeš takoj, ko se ji 1. ne da it, ampak si pozrona, če je po aktivnosti vesela ali ne, se potem pogovoriš, kaj je narobe, če ni in probaš rešit, če ji je pa brezveze, jo pač izpišeš, pa je. Saj še ne študirajo;) in vzgojiteljica je rekla (kar se strinjam tudi sama), da brez veze, da jo nekam silimo Pametna vzgojiteljica:). Zamajala se ji je samozavest, kar je normalno ob neuspehu. Najprej se pogovorite, potem pa dajte mir in ji samo dajte vedet, da je krasna punčka in jo imaste radi. Pri takih pridnih vestnih punčkah in fantkih je sploh treba bit non stop pozoren, da jih ne zatreš, ker so že po naravi bolj nagnjeni k temu, da rabijo potrditev okolice, pa preveč se sekirajo za avtotitete. Moje tamale zlepa ne sesuješ, briga jo, kako bi nekaj moralo bit, če se njej zdi drugače boljš, tudi avtoriteti se glih ne pokorava tako fejst. Tavelika pa kot si ti napisala: se zelo veseli šole, se povsod zelo trudi sledit navodilom, itd... in ji morava zato toliko večkrat povedat, da je čisto ok, če kdaj ne uboga:D.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|