|
RE: Odnos, razumevanje, spoštovanje 7.5.2013 11:48:53
|
|
|
|
Poka
|
Uf... ta druga situacija je situacija, v kateri si nikoli nisem želela bit... Pri nas nihče ni bil bogat, starši so mi dali vedet, da ne bom nič dobila od njih, ker bo dobil brat (polbrat), moj oče je neozdravjen alkoholik in je vse zapil... Moji so tudi sicer totalni matrialisti in po mojem če bi imeli veliko denarja, še ne bi bilo dosti. Zdaj so morali itak prodat premoženje zaradi izgube služb, kar ne glede na vse (ni fajn slišat, da si nekomu dobesedno odveč), nikomur ne privoščim. Moj ima sicer zelo bogatega očeta, ki je tudi šel stran od mame, tako da nima nič od tega. Nihče ne pogreša, čeprav včasih, ko imaš finančno krizo, si misliš kako bi bilo fajn, če bi ti kdo vsaj malo pomagal ahh... sanje. Sba morala sama postavit hišo... Se pravi iz 0 s povprečnimi plačami, moj je imel malo višjo, pa malo smo si s firmo pomagali, kolikor je sploh šlo v teh časih. Jaz imam ta cilj od nekdaj... Ne bi mogla pri nikomer živet. Še to me moti, ker je imel moj večjo plačo in je zato več vložil, tud dela... Zato se mi vedno zdi, da moram vsako stvar vprašat, imam to nekje v podzavesti. Ponavadi se moj strinja z vsem, ampak ima vedno neke pogoje in tudi na splošno je tak me vem kako se reče, zelo počasi se odloča... Jaz pa naredim kar mi paše. In če se nekaj vleče, izgubim potrpljenje in naredim po svoje, brez da vprašm. Včasih moj ni najbolj vesel, včasih ga ap birga... Npr. že pri kupovanu obešalnika, zanj je kao vse drago... in je rekel, da ga bo kupil, sam sem vedela, da bo grozen in najbolj poceni... Nisva tako na psu, da bi moral bit. Ko sem mu rekla, da ga bom sama, je imel takoj pripombe glede cene, sam sem ga vseeno kupila. No, je bil sicer zadovoljen, ni nič kompliciral, tudi sem bolj realna in ne zapravljam za neumnosti in tudi ne dam preveč za stvari... Nisem tipična ženska, tako BTW... Sam prej pa mora celo razpravo naredit iz tega. Zato si ful želim, da bi enkrat zaslužila nekej primerljivo plačo njegovi, da s ene bi za vsako tako neumno počutila. Npr. zdaj sem se lotila enega športa, ki me bo nekaj stal... Zmenjena sem bila s trenerjem, zraven mene je stal in sem ga vprašala, če je OK. Je rekel, ja je OK, da moram sama vedet, če si lahko privoščim, palčala si bom sama. Doma je seveda imel potem druge pogoje kot tam... Zdaj grem na to mal naskrivaj Mal se pa že sprašujem - tudi doma sem vedno naredila vse po svoje in na skrivaj, npr. sem si kupila motor, ker mi ga niso pustili, pustili mi pa niso nič, kar sem sama želela, rezultat je bil da sem šla precej v ekstreme... - kaj bo na koncu iz tega... Nisem ti še dala nobenega nasveta - sam probaj se finančno toliko osamosvojit, trajalo b mogoče leta (trplenja in dorekanja marsičemu), da gresta potem na svoje. Punce ne moreš spremenit na tak način, da jo siliš - tudi moj ni najbolj športen tip, BTW... pa me je presenetil glede kolesarjenja... Jahat ne bo šel nikoli, čeprav sem mu kupila ure, mogoče me še preseneti - sam moti me, ker ima pripombe, če grem jaz kam sama, kamor on ne mara it in namesto tega bi jaz mogla naredit nekaj, kar mi ni najbolj všeč, npr. kolesarit. Kolesarim vseeno, sam ne na račun športa, ki ga imam raje. Najprj moraš sebe spremenit in ji pokazat kako je to fajn, šele potem se ti ona lahko pridruži. Če ji boš pa prigovarjal, si bo pa mislila, da misliš da je debela in da je ne privlačiš, kar BTW ni najbolj fer... Dejstvo je, da ne bomo vedno mladi in lepi...
_____________________________
<a href="http://lilyslim.com/"><img src="http://sddf.lilyslim.com/0M3Cp2.png" width="400" height="80" border="0" alt="LilySlim Diet days tickers" /></a>
|
|
|