Lukka
|
Dan dan :)
Evo, pri nas smo imeli že kar burno dopoldne. Najprej iščemo sosedovo kužiko, ki je ušla od doma, na koncu jo pa stegne še naš kuža. Ni panike, vse dobro. Razen histeričnega joka, da kužka ni, nič hujšega. Zdaj smo že vsi lepo tam kjer je treba. Mož v službi, mala v mižalah, pes pa pri svojem kosilu. Jaz pa... Jaz pa končno malo časa zase.
Hvala za odgovore, neketerih še nisem v celoti prebral, jih bom pa zdajle še enkrat.
Aha, mogoče samo za nesporazum. Ne, jaz ne živim v nemško govoreči deželi. Ravno to je bil tudi problem, saj se angleško nisem dosti učil, prvi jezik mi je bil pač nemški. Partner je Norvežan. Oni pa nemško ne govorijo. To je bil kar velik minus za naju, vsaj na začetku, enostavno nisva znala komunicirat  . No danes se temu sicer smejeva, ampak vseeno je bilo kar zaguleno...
Kar se pa tiče (Kalbo je napisal) o tem, da je v Sloveniji to drugače - ja. Vem, da je drugače. Mene je recimo presenetilo nekaj drugega tukaj. Evo, da povem kar konkreten primer.
Na enem od sprehodov srečamo eno izmed mojih znank z možem in dvema otrokoma. Tamala je imala (bilo je lani) tri leta, sinček pa mislim, da pet ali šest.
Skratka ona se dela tam liberalno na fertik. Pa še tko sem ji rekel - Daj nehaj, saj ni važno kdo kje kako - ona pa kar nabija: O super, da ste taka družina jaz to spoštujem, res tudi moj... Full fajn...
Potem dejansko slišim dober teden dni kasneje od svoje mame, kako me je ta ista gospodična nasajala nevem kje vse... Skratka, presenetilo me je to, da dejansko pred mano se vsi delajo oh in sploh in ni tega vidnega neodobravanja ali česar koli že, temveč je pa tisto "od zadaj".
Kar se pa tiče besede Papi hahahahaha, ja to je pa bla precej fora no. Midva s partnerjem trenutno komunicirava tako barvito, da ni šanse da naju kdo razume. Ena osnova zdaj seveda je angleščina (ki sem se jo hvalabogu naučil nekako za silo) on potem zraven še svoj jezik, jaz pa tudi svoj slovenski jezik. Ko sva razmišljala kaj in kako klicati sva pač rekla, da res mogoče najboljš - da ne bi po imenu - temveč nekako nadimke. Brez težav sva se odločila, da bo mala klicala Oči (dejansko v slovenskem jeziku) in Papi (sicer v njihovem jeziku Pappa).
Malo zmešnjave sva resda naredila sama, ampak načeloma zdaj enostavno marsikje mislijo, da sem jaz pač njej očka, partner pa nekdo po imenu "Oči".
LP
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
