ronja
|
Samo uživaj, če se tvoje dete samo zaigra! Kadar se moji zaigrajo, vedno skliznem. Ker so trije, je pač to, da so vsi hkrati srečno zaposleni sami s seboj, pač malo redkeje, kot če si samo z enim otrokom, ampak kadar se to zgodi, mi niti v sanjah ne pade na pamet, da bi jih motila:D. Razen če moramo nujno kam it (recimo v vrtec zjutraj). Pri taveliki sem bila že noseča, ko je imela 11 mesecev in ker mi je bilo noro slabo in ker sem morala vmes v bolnico, se vsekakor nisem mogla non stop igrat z njo. Je pa tavelika najbolj družabna od vseh in je največ mene rabila. Tamala se zelo rada sama zaigra, tamali tudi precej, skratka otroci so različni, ti samo uživaj, če je dete srečno:).
Se sicer ne strinjam čisto s tistim, da kvantiteta ni pomembna, ampak samo kvaliteta, ker je pri malih otrocih žal to povezano - otroci ti bolj zaupajo, če si več z njimi, ni pa treba, da se ves čas z njimi ukvarjaš, samo da si tam zanje (na razpolago, če se kaj zgodi, da majo občutek varnosti). Ni pa vsekakor treba rinit v otroka - če se veselo igra, naj uživa. Če pa te želi zraven, pa itak praviš, da se odzoveš. Moja tamala rabi vsak dan en čas, da se sama igra, navadno gleda knjigice in takrat ima rada mir - najbolj ji pomagam, če takrat odvlečem taveliko sestro, da jo pusti na miru (in malega, seveda). Tavelika pa živi za ljudi okoli sebe, se tudi zaigra, vendar to ni neka njena potreba, da bi si strašno želela sama igrat, bolj silom prilike. Včasih not pade, ko riše, to ja, ali pa če se hoče kako stvar naučit in poizkuša. Da bi se pa ona recimo sama igrala z legokockami, kar tako, se pa redko zgodi. Navadno si želi imet družbo, taka je od prvega dne. Tamali je mogoče nekje vmes, vsekakor pa bolj proti tamali. Zdaj se recimo vsi trije sami igrajo (brez mene), vsake toliko kateri uleti s to ali ono željo, to je pa tudi to. Nič skrbet - nekatere mame se z nekaterimi dojenčki veliko ukvarjajo/mo, zato, ker se drugače ne da, ker sicer tulijo:D, ne zato, ker bi si to strašno želele:D.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
ampak se spomnim, da sem tudi jaz včasih imela slabo vest, češ da se premalo z njo ukvarjam. sploh v letih, ko sem se razšla z njenim očetom. sem bila pač sama za vse in se mi je včasih res zdelo, da se ji premalo posvečam. svojo skrb sem delila s pediatrinjo in njenih besed se spominjam še danes. 
