khurde
|
jooooj, mi smo za domov ubitačni... običajno imamo čas, se nam ne mudi, pa včasih res dolgo traja, da ven prilezemo če je najmlajši pri volji, pregledamo še albume njunih skupin, ki so na garderobnih omaricah, preberemo besedila pesmi, ki so notri in ki jih pojejo, ko so v vrtcu (vzgojiteljica v eni skupini nas redno updejta z glasbenim repertoarjem), potem imajo vedno kakšno razstavo v avli in moramo pregledati, kaj sta njuni skupini naredili... potem imajo večji otroci razstave spodaj, kjer so manjši (moja2), in tudi to pregledamo... pa oglasno desko s slikami dogajanj v vrtcu v zadnjem času... pa oglasni deski pri njunih igralnicah, kjer imajo kakšne risbice, ki so jih tisti dan delali ali pa slike otroka, ki je praznoval rd... in itak je 99% teh zadev na višini otroških oči, tko da ne moremo kar mimo včasih se mi zdi, da smo čisto posvojili ta vrtec in da smo zelo domači pelin, sem pa letos opazila par mam, o katerih verjetno ti pišeš... grejo kar z otrokom v igralnico (obute), se pri odprtih vratih igralnice poslavljajo kot da se zadnjič vidijo ali pa kar čepijo pred vrati (odprtimi) in gledajo, kaj bo otrok naredil in kako se bo obnašal, on pa itak joka, ker se vso slovo podaljšuje in mama kar ne gre, ker ona ne more, ne ker on ne bi mogel... in za nameček na koncu vstopi še ona not in zapre vrata za sabo, vmes pa govori, kak revček da je in da bo prišla nazaj in vzgojiteljica je že nakajkrat rekla, da to ne gre, da otrok trpi, da igralnica ni za starše, a se mama ne da aha, sem zdele prebrala, da si me prehitela z zapisom in podrobnejšim opisom ma, ko pa tako dolgo pacam en post
< Sporočilo je popravil khurde -- 4.1.2013 23:29:33 >
_____________________________
If you're too open-minded, your brain will fall out.
|