Anonimen
|
Vem, da bo odločitev le moja vendar sem trenutno v takšni situaciji, da ne vem kako naj se odločim. Kako naj grem naprej in zato bi mi vsako mnenje veliko pomenilo. Bila sem v zvezi skoraj devet let in bila je veza v kateri se mi zdi, da sem bila jaz zelo zaljubljena in imela zelo rada partnerja, on pa ni znal pokazati ljubezni do mene. Na začetku sem zaradi tega zelo dvomila vanj in zaradi tega bila tudi zelo ljubosumna, ker enostavno nisem začutla, da je zame ampak je v meni bil velik strah in dvom. Začeli so se prepiri in to je počasi načelo zvezo. Bila sem jaz glavni krivec, ker sem bila nesigurna, nesamozavestna in še kaj bi se našlo. No, to je pripeljalo do tega, da sem jaz nehala težit, on pa je zaradi jeze otrpnil in ni mi izkazoval ničesar, čisto nič. Živela sva sicer skupaj vendar brez poljubov, brez objema, le sex je bil in to še vedno brez poljubov. In v tem krču sva bila 3 leta in še kaj dlje. Jaz sem se mu približala, ga objela, on me je odrinil vedno z kakšnim izgovorom. Bila sem prepričana, da me nima rad, ker nikoli ni omenil kaj bova naprej in ni mi izkazoval ljubezni. Ker sem se počutila osamljeno sem se začela umikati. Imela svoje hobije vendar obenem sem razmišljala o tem, da čas le teče naprej in nič se ne spremeni. Bila sva veliko časa na isti točki in nisva se znala niti pogovorit, ker on se je zaprl, ko sem začela pogovor ga je obrnil in ostali sva na istem. Jaz v solzah, on brezčuten in šel je čas dalje. Nato sem spoznala nekoga, oz. sem ga poznala še izopred let, srečala sva se po dolgih letih. Najprej sploh nisem vedela kdo je, ker je zgledal veliko mlajši potem pa sva se veliko družila zaradi športa in si veliko povedala. Bila sva si blizu. Spoznavala sva se in čutila sem ga blizu. On je bil tudi v vezi. Nekega dne oz. večera, ko sva po športu šla na pijačo in se poslavljala me je objel. To je v meni prebudilo nekaj, ker tega nisem imela. Me že ogromno časa ni nihče objel in mene je dobesedno zmaknilo. Poljubila sem ga na vrat in tam se je končalo. Od takrat naprej pa sva oba začutila nekaj več, neko toplino. Potem je šlo kar nekaj časa mimo in on se je nato pustil z punco, ker je rekel, da je nima dovolj rad. Takrat sem ga občudovala, da je to zmogel, ker jaz nisem tako močna, da bi ta korak naredila, čeprav sem vedela, da bom morala prej al slej to narediti, ker se nikamor ne premika in sva bila z partnerjem odtujena. Jaz sem ga ljubila vendar sem se tudi sama počasi ohlajala, ker nisem dobilava topline. No in po dveh tednih po tem ko je pustil punco se je zgodilo. Poljubila sva se in si povedala, da sva si všeč. Rekel je, da se mora še spucat glavo od prejšnje zveze in zaenkrat mi nič ne more ''obljubit'', potem pa ga je prevzelo, vsak dan bolj mi je zasipal z pozornostjo, lepimi besedami, ki jih nikoli nisem poprej niti v sanjah slišala. Moj partner je v manj kot treh tednih izvedel, ker sem tudi sama vedela,da bo prišlo ven in nisem niti nameravala skrivati. Odšla sem stran od njega (k očetu-domov), ker sva se skregala in od takrat se je do mene spremenil. Jaz sem mislila, da me nima rad in da mu bo vseeno, nazadnje pa pravi, da me zelo pogreša, da pogreša vse kar sva imela, da me ima za svojo in bi me imel za zmeraj. Celo poljubil me je, kar pa mi je bilo kar malo čudno. In sedaj sem med dvema ognjama. Ne vem kaj bi. Meša se mi. Po eni strani se zavedam, da puščam za samo dolgoletno zvezo in ga bo bolelo in žrlo ter se mi smili. Po drugi strani pa je ta ''nov'' ki zgleda, da me ima res rad in si želi preživeti veliko časa z mano, mi izkazuje ljubezen in si želi družino z mano. Kaj takega jaz v življenju nisem slišala. Po eni strani me vleče k njemu, po drugi pa se bojim, da je le trenutna zaljubljenost in bo kmalu drugače. Polna sem strahov in ne vem kaj bi naredila. Moram pa rečt, da varat nisem želela, ni bil to moj namen. Zgodilo se je, bilo je iz čustev. Kaj naj naredim, tako težko se mi je odločit. Naj grem nazaj ali naj grem naprej.....
|