astrid1
|
IZVIRNO SPOROČILO: astrid1 Učitelji posebej povabimo starše otrok, kjer so težave. Takrat se tudi prilagodimo in se dobimo takrat, ko imajo starši čas. Ne čakamo na naslednje govorilne ure. Napaka. Enako posebej bi morali povabiti tudi starše otrok, ki od sebe nekaj dajo - ker ti otroci naj bi bili naša bodočnost. Ni čudo, da smo družba kot smo, če že od malega izpostavljamo in posebej kličemo samo problematične. Prav je, da jih, a ne samo njih. Sicer pa si vsak otrok zasluži povratno informacijo, da je dober, slab, ali pa je vse samo ''''po planu''''. Če bi prebrala vse moj poste, bi ugotovila, da sem zapisala, da kličemo tudi tiste, ki se ne oglasijo na govorilne, zato, da smo na tekočem. Pa si zgleda spregledala. "Še enkrat. V šoli so vsi starši dobrodošli. Nekateri pridejo 3X letno na govorilne, ker ni potrebe, saj je vse OK. Nekateri radi pridejo na vsake govorilne ure. Nekatere pa pokličemo, če je problem. Univerzalnega pravila res ni. Se pa pozanimamo tudi, če kakšen starš res nikoli ne pride. Takrat malo pokličemo in se pogovorimo." Kar logično pomeni, da imamo na govorilnih starše vseh otrok slej kot prej. Vsak otrok tudi dobi zelo veliko povratnih informacij o svojem delu in obnašanju na šoli, ne o tem, da je dober ali slab,ker je to napačno. S tem ga določimo in zaznamujemo. Sama se strogo izogibam raznim označbam. Govorimo lahko o delu in dejanjih nekega otroka. V smislu: "To kar si naredil je bilo zelo slabo," Ne pa: "Ti si slab." Ker potem lahko izpeljemo vzgojno izobraževalni moment naprej, Npr.: "Kako bi pa moral narediti, da ne bi bilo slabo in da drugič ne boš ponovil slabega dejanja?" Tako odpremo otroku pot, da se izboljša, komunikacija je odprta. Sicer pa imamo tudi primere mamic, ki pridejo na prav vsake govorilne ure, pa se stanje nič ne izboljša, ker se ne držijo dogovorjenega. Rade pridejo jamrat in se pogovarjat. To je pa druga skrajnost. K sreči takšnih ni veliko. Sama imam dobre izkušnje s starši.
< Sporočilo je popravil astrid1 -- 18.10.2012 11:35:54 >
|