petea
|
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka call me weird, samo meni ni smiselno. če je to darilo dal 20 let nazaj, ko ni bil "ranljiv starejši človek", mi je čist mem. mislim, da če je človek priseben, da bi moral imet pravico zapustit tistim, katerim želi. sej ni neprišteven. in če umreš mlajši, ni nobene razlike - tretirajo te isto. men ni jasno kako lahko država prisili človeka v nujno dedovanje (na nek način ga res) obenem jim pa pusti da delajo vse sorte bedarij ko so živi in vse zafučkajo pa jim noben ne sme/more nič.. če maš sina luzerja, ki bo vse zapil in spickal in nočeš da deduje (pomagal si mu pa prekomerno že cel lajf, tudi na račun drugega otroka in ni primeren s tem razpolagat), zakaj bi "moral" dedovat? men je to čudno, da moraš neke pogodbe zarad tega pred smrtjo delat. v bistvu je sramota da te tretirajo kot da ne nimaš pravice sam določit komu kaj gre z oporoko - pa za kaj jo pol sploh dovolijo, sej nimaš kej praskat.. in itak, vsi pravijo da ti starši niso nič dolžni in da njihova lastnina ni tvoja, zdaj pa naenkrat kar "nujno" treba dedovat vse njihovo premoženje - wth? men ni jasno p.s. bi mi bilo razumljivo to, kakor je napisala paštetka, darila od nekaj let pred smrtjo recimo, če so starejši. mislim, da si malo preveč zmešala oporočno in zakonsko dedovanje - lahko napišeš oporoko, tvoja volja pa se samo delno upošteva samo v primeru, da nujnim dedičem ničesar ne zapustiš njihovega nujnega deleža (in ga oni zahtevajo), in ki znaša 1/2 (oz. v določenih primerih 1/3) tistega, kar bi jim pripadlo z zakonskim dedovanjem saj zakon jasno loči - darila drugim osebam se v dedno maso štejejo samo, če so dana v zadnjem letu pred smrtjo (drugače pa ne), darila nujnim dedičem pa neodvisno od tega, kdaj so bila darovana; spet pa gre za zagotavljanje nujnega deleža, kar je nad tem, pa ne; tudi je določeno, po kakšnem vrstnem redu se upoštevajo darila v dedno maso (od najnovejšega proti najstarejšemu, dokler se ne doseže vrednost nujnih deležev) Mateyka, verjamem, da si čisto razumna oseba in da tako urejaš svoje življenje, na žalost pa mnogi ljudje pri dedovanju izgubijo svojo razsodnost ali pa na dan potegnejo stare zamere (podobno kot pri ločitvah), tako da morajo biti pravila igre znana in nastavljena tako, da ščitijo šibkejše in nevedne udeležence noben sistem pa ni čisto fer do vseh ljudi - vedno je kdo na slabšem meni ni jasno, zakaj se mnoge družine tako težko pogosteje sestanejo in odkrito pogovorijo, kdo kaj želi ter se že za časa življenja staršev razjasni, komu bo šlo kaj - ustno, pisno ali celo z dejanskim prenosom lastnine; preveč je primerov, ko se od zapuščinske razprave naprej sorodniki niti pogledati več nočejo, kaj šele pogovarjati
|