mateyka
|
mi uporabljamo tri jezike (slovensko, švedsko, angleško) - torej bi lahko rekli da se uči treh.
kdaj - ja od vsega začetka, sej nismo nehal govorit en jezik, da je ne bi slučajno zmedli. 
kako - mi smo začeli z materinim intenzivno in švedščino z očetom (takrat smo živeli v sloveniji in je mela več slovenščine okoli, tudi v vrtcu), angleščino je pa slišala vedno ko sva se pogovarjala med sabo. imo, je ful pomembno pri izgradnji slovarja, da redno prevajaš in se držiš enostavnosti; kratki stavki, jasna navodila, da lahko logično poveže. recimo: pridi sem, kom hit (come here). dostikrat uporabljamo te enostavne, prevode ko jo učimo novih besed ali fraz (ker slovenščine zna največ). angleščine zna v bistvu najmanj, imam filing da ko imaš tri jezike, se nekak porangirajo po uporabi in tretjega na na začetku ne obvladajo tako dobro kot primarnega in sekundarnega. plus da tudi niso tako vešči v izrazoslovju na začetku, samo imho je to čisto normalno, ker morajo osvojit dvojni (ali trojni) slovar, preden slovnica polno zalaufa. vsaj pri naši se opazi da ni na nivoju kakih zelo veščih tamalih, ki so mono lingvisti. predvidevam pa, da bo v roku dveh let znala slovensko in švedsko v nulo in angleško "pretty good", ter bo vse to kar se zdaj opazi (da še vedno gradi določeno slovnico in slovar - tudi v slovenščini) izginilo in bo na nivoju kot vsi ostali, s to razliko, da bo znala dva-tri jezike tekoče.  zakaj? zdaj smo se preselili in ima obrnjeno situacijo (švedsko govoreče okolje in slovenščina z mano) in se uči švedščine noro hitro odkar je šla v vrtec. vrtec je pa internacionalen in je sekundarni jezik angleščina, torej je fajn tudi za angleščino.
hočem rečt, po moje se ne smeš utrašit, če je opazna razlika med monolingvističnimi otroci in bi-tri lingvisti. ker mono učenje je imho linearno učenje jezika, medtem ko bi-tri zelo prepletajoče. imaš obdobje ko ti bo mešal dva-tri jezike v enem stavku, en dan se igra v enem jeziku z igračami, drug dan v drugem, mora skoz prevajat v svoji glavi, ko dodaja v svoj "slovar", v glavnem delajo dost tolmačenja že v malih letih in to je zelo zahtevno delo. biti tolmač ne more bit vsak odrasel. otroka pa ni problem na to navadit - mladi možgani so drugačni. baje se nevroni v možganih drugače povežejo, če začneš z večjezičnostjo zgodaj. saj veš da raziskave kažejo, da ljudje ki aktivno govorijo (beri jih redno uporabljajo) dva ali več jezikov, skoraj nimajo možnosti da zbolijo za alzhajmerjevo ali demenco.
meni so pakrat rekli, da na bo kaj narobe ker ima tok jezikov zraven; imela je še osnovno nemščino v slovenskem vrtcu in pappa jo uči še osnovno japonščino (ker jo študira) in v sedanjem vrtcu ima dve punci v skupini ki znata japonsko (mama japonka), in da je to too much. samo se mi ne zdi da bi bilo kaj narobe ali da bi jo motilo. nasprotno, navajena je skoz pobirat nove besede, vem da se je sama naučila štet po špansko do deset, ker je gledala Doro the explorer, kjer štejejo do deset v španščini. in ko je bil pappa enkrat odstoten nekaj mesecev (in ni bilo ne švedščine, ne angleščine), se je sama začela igrat v švedščini in bila ful vesela ko se je z očijem po skypu pogovarjala v švedščini, še nekaj je brbljala po angleško, ko sva midva govorila - ful vesela da ni skoz slovensko zgleda 
ok, vidim da sem napisala roman - over and out!
|
Natisni
Za malo bo to prefekrna odskočna deksa za marsikaj v življenju in dvomim da bi ji to kakorkoli škodilo. 
). kaj več pa težko rečem, ne verjamem da sem zmožna dat neko poznavalsko mnenje.. lahko greš do mojga očeta v dom starejših občanov v rakičanih in slišiš "arhaiščino". 
