ronja
|
Jasno da ne! Vsaj ne v takšnem kontekstu, kot si ga navedla, da ko se mu dvigne, je treba spedenat... Sploh če to poveš na način, kot si ti, iztrgano iz konteksta in se nikjer ne omenja pogovor.
Kakšen kontekst pa? Noseča punca ima zdravstvene probleme in ji zato ni do seksa. To je kontekst. Ki pa kvečjemu govori v prid temu, da bi jo partner razumel (in očitno jo, nikjer ne govori, da bi ji težil), ti pa si ji predlagala, da naj ga zadovojli drugače, če se ji že seksa ne.
Se je za vprašat, koliko ti je do partnerja in do njegovega dobrega počutja, osebne rasti, itd. itd., saj vendar vemo, da najšistejša ljubezen nismo samo mi, naš ego, ampak je prava ljubezen tista, ko postavimo človeka pred svojimi lastnimi potrebami in željami.
Točno. In zato bo partner razumel partnerko, ki ima zdravstvene težave, da ji ni do tega in zato tudi ni njena dolžnost, da ga mora zadovoljit drugače, če ji že seks ne paše. Saj nosečnost ne traja večno (včasih se tako zdi, ampak prej ali slej mine:D).
Tvoj predlog pa je bil, da naj mu pove, da ji uhaja blato in da zato ni sproščena (tu se še strinjava), potem pa naj ga pač drugače zadovolji, ker mora gleda tudi nanj in da bo on lahko osebno rastel? Ne vem no, pa saj fantje niso tako za lesom, no. Po moje se jih večina rajši samih zadovolji kot pa da bi se partnerka silila v to.
ko sva bila še mlajša, sva se enkrat pogovarjala, kako dolgo bi zdržal brez seksa - in njegov odgovor je bil: če bi bil kak konkreten razlog, ala zdravje, potem kar dolgo, sicer pa bolj malo. Fantje štekajo, niso taki kreteni, no. Nisva si mislila, da bova nekoč to sprobala v praksi, ampak ne boš verjela: kljub pol leta abstinence se najin odnos ni skrhal, niti ni on osebnostno nazadoval;).
Mislim, da partner lahko zdrži še 3 mesece brez seksa, če ji je res tako grozno, je pa fer, da mu pove, zakaj je tako. NIkakor pa se mi ne zdi rešitev, da se pač prisili vsaj k temu, da ga zadovolji na drug način, pa trpi zraven. Če ji ni problem ali ji zapaše, seveda. Če pa ji ne, bo pa en pozoren partner zelo užaljen, če oz. ko bo ugotovil, da to delaš, čeprav ti niti malo ni do tega. S tem se po moje krha zaupanje...
Kar se tiče sproščenosti, smo pa različni: sama nimam problemov govorit s partnerjem o teh rečeh, ker jih tudi on nima. Vem pa, da to ni pravilo. poznam moškega, ki zelo težko s kom deli kopalnico, s svojo izvoljenko jo lahko, z drugimi pa ne. Vem, da ima dosti ljudi probleme it na wc na potovanjih, kjer imajo skupne sanitarije. Neateri še lulat ne morejo, če je v sosednjem wcju nekdo, ki bi jih lahko slišal... Verjetno si nihče ne bi tega zavestno izbral, samo imajo neke zavore, ki jim pač ne pustijo bit sproščeni takrat. Različni smo in rečt, da je nekaj narobe z njo, če pač nista tako sproščena glede tega, je blesavo.
Poleg tega: eno je povedat, da ima drisko, drugo pa če ti blato uhaja in se bojiš, da bi se to zgodilo vmes... Takrat verjamem, da nisi sproščen...
anonimna, če ti je nerodno, mu lahko poveš samo, da imaš drisko, te boli in ne veš, kdaj boš spet morala laufat na wc, zato nisi sproščena in da ti zato ne paše. Prav je, da mu poveš, zakaj ti ni - da ne bo mislil, da je razlog v nejm ali da ti ni več do njega - lahko pa spustiš kak detajl, če ti je preveč nerodno.
Navsezadnje bo vse rešeno čez 3-4 mesece:).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
je blo pa kar pestro prve pol leta po porodu
