Anonimen
|
Jaz sem jih kar nekaj spoznala preko neta, ampak nikoli namenoma, da bi rekla: zdaj bom pa tu tipa si našla. Greš pač mal na čvek (IRC) ali pa daš gor "oglas" (svoj profil), ker ti je dolgčas, sodeluješ na forumu , twitter je tudi fajn ... Žurat pa nikoli nisem kaj pretirano hodila, ker me nikoli ni mikalo (sem raje doma knjige brala), pa tudi jajc nimam, da bi kar stopila do enega tipa, ki mi je všeč, in ga povabila na pijačo. Jaz pa tudi nisem tista tipična vpadljiva punca, za katero bi fantje letali :) . Sicer pa v takem načinu spoznavanja ne vidim nič slabega. Čuknjene ljudi najdeš povsod :) . Narediš pač samo prvi kontakt preko spleta, potem se pa zmeniš za srečanje v živo in takoj vidiš, če je kemija :). Prvega fanta sem spoznala preko IRCa (ah, kje so tisti časi, sto let nazaj, leta 1999, ko smo imeli še dial-up modem in tečne starce, ker smo račun nabijali ), drugega preko ona-on, tretjega preko enega foruma. S prvim sva bla skupaj skoraj 3 leta, z drugim skoraj 6, s tretjim sva skupaj manj kot leto in mislim, da bo kar zadnji . Na Frendi&Flirt sem spoznala (zdaj že bivšega) frenda za slončkanje . So se pa po mojih izkušnjah stvari zelo spremenile od mojih IRC (1999) in ona-on (2004) do FF časov (2010). Na slabše, seveda. K.
|