snorlax
|
Moj je star dobrih 11 mesecev in se uvajava že pet dni. Do sedaj je zdržal eno uro brez mene, potem pa v jok in so me že klicale, naj pridem ponj. Hodi še ne, tudi plaziti se noče, tako da sedi na tleh in se igra. Velikokrat pa gleda ven in si želi ven, ker je navajen biti dosti zunaj. Meni se srce trga. Vem, da se mora navadit in da ni drugega, ampak to je tako hudo. Vztrajali bomo kakšen mesec, če ne bo šlo, bomo pač poiskali privat varstvo, vsaj do drugega leta, da bo shodil in da bo bolj samostojen.
Najbolj ga matra spanje. Navajen je dolgo spati, sedaj pa mu manjka spanje in je ob 9. ali 10. uri že zelo zaspan. Zaspati pa ne more, ker je navajen doma, da spi v temi oz. poltemi in miru.
Moti me tudi to, da je premalo vzgojiteljic za tako male otroke, ki še rabijo pomoč pri hranjenju in vsem. Bila sem zraven, ko so jih hranile in ker pač ne more pomagati vsem naenkrat, jih je nekaj kar lačnih dala v posteljico, da so tam čakali, da pridejo na vrsto. Seveda so tam jokali. Jaz pa skoraj zraven in sem si mislila, "ko mene ne bo tu, bo tudi mojega dala takole v posteljico, da bo gledal, kako drugi jejo in jokal zraven". Poleg tega nimajo zjutraj nič toplega na žlico, samo neke salame, skutine štrudlje in podobno. To se meni ne zdi hrana za dojenčke, ki še niso stari 1 leto. Nekateri še zob nimajo in samo drobijo. Skratka, grozno! Pa ne krivim vzgojiteljic oz. pomočnic. One imajo samo dve roki in so resnično prijazne, ampak sistem ne štima.
L.p.
|