tehnofil
|
IZVIRNO SPOROČILO: liliana IZVIRNO SPOROČILO: bistrakatka iz psihologije vem da če otrok to počne potem v družini nekaj ne štima... no ne me vzet za besedo tiste ki ste matere tistih otrok in se vam zdi da je vse ok... In kaj naj zdaj....? Začnem intvervjuvat otroka, ...., naj otroka peljem k strokovnjaku.....? .... nismo sposobni sprejeti normalnega razvoja otroka, ki se raziskuje, ki ugotavlja, kaj mu prinaša ugodje in kaj ne....... Res je spoznavanje lastnega telesa del normalnega razvoja otroka. Saj si pametna ženska in prav gotovo razumeš, da gre lahko tudi pri takšnem raziskovanju za pretirano raziskovanje katerega več ne poganja radovednost ampak potreba po ugodju, ki pomiri telo. Nihče ne pravi, da imaš ti konkretno problem, ali tvoja hči. Za mene je takšen pogovor vedno izhodišče za razglabljanje o problemih, ki pa jih lahko ima marsikdo, ki to samo bere, ne da bi se udeleževal v debati. Torej, kdaj ne gre več za raziskovanje ampak za iskanje ugodja z namenom tolažbe, umirjanja bo mati, ki je z otrokom povezana, predvsem pa povezana s svojim telesom, hitro začutila. In takrat se ne pelje k strokovnjaku otroka, ker kot je že navedeno to izhaja "v družini nekaj ne štima", otrok pa ne vspostavlja dinamiko v družini. Otrok se na stanje v družini samo odziva. Torej če je koga za peljati k strokovnjaku sta to starša, da "poštimata" svoj odnos, otrok pa se bo na novo "poštimano" situacijo zopet samo odzval. Spet je viden paradoks, kako je lahko "zaplankana" oseba v resnici napredna in "napredna" oseba v resnici zaplankana. Namreč "napredna" sodobna oseba jemlje vse kar je v zvezi s spolnostjo kot nekaj naravnega. Kar pa ni res. Tako kot vse naravne stvari se lahko zlorabi tudi spolnost. Tako kot je prehranjevanje popolnoma naravno, nihče ne trdi da je preobjedanje naravno. Ravno tako je s spolnostjo. Spolnost, ki se uporablja za pomiritev se popolnoma nič ne razlikuje od preobjedanja saj oba osnovno potrebo zlorabita za nekaj za kar ni namenjena. Samo pri preobjedanju se to pokaže na telesni teži pri spolnosti pa je vse to bolj skrito. Težava pa je obakrat ista. Ali pa pretiran šport. Tudi šport se lahko zlorabi za umirjanje telesa, je pa to še težje opredeliti, ker šport je kao zdrav. Gre dejansko za neke vrste beg od problema pa naj bo ta beg s slaščicami, spolnostjo ali športom. Torej vse je potrebno presojati kritično z zdravo mero razuma, posploševanje "da je vsa spolnost zdrava in naravna" pa je zaplankano. Pa zopet tudi tu ne mislim na tebe konkretno ampak jemljem le kot iztočnico za vse tiste, ki imajo lahko pred nosom popolnoma napačno uporabo (zlorabo) spolnosti. Samo problem je ta, da se takšni navadno dosti ne zanimajo za te stvari (ker ukvarjanje s tem bi pomenilo resen čustveni napor), tako da je to podobno situaciji ko nas je razredničarka oštevala zakaj jih toliko manjka, govorila pa je tistim, ki so bili prisotni in ne onih, ki jih ni bilo. Je pa to težko, ker npr. razumeti kaj pomeni "ne imeti zamrznjeno telo" naprimer ne moreš vedeti, če tega nisi nikoli doživel. Če si že od nekdaj "zamrznjen". Potem ti je to stanje edino razumljivo oz. je to stanje za takšno osebo "odmrznjeno" stanje. Takšne zamrznitve telesa se pogosto zgodijo zaradi spolne zlorabe v otroštvu, katere se pogosto niti ne spomni, saj je kot del obrambnega mehanizma, potlačeno. Ob tem je potrebno povedati da sploh ni nujno da je šlo za spolni kontakt. Dovolj je že neprimerna beseda, kaj šele neprmerno božanje. Otrok ob tem (ker je zelo dobro povezan s svojim telesom) zelo dobro zazna neugodje in sram, ne da bi ga zmogel sploh opredeliti, in ker ga ne more ga potisne v pozabo s tem pa tudi zamrzne del telesa. Del čutenja telesa. In potem ko takšna odrasla oseba še sliši da ima problem v odnosu, sama pa nikoli ni poznala drugačnega odnosa ji je to enako nerazumljivo, ker za njo je pač tak odnos normalen. Sicer pa lahko otroku "stisko" povzroči tudi gledanje napete risanke, pa se takoj začne vleči za lulčka ipd. Ali pa kakšna situacija iz vrtca, šole. Pa tudi to je še normalna reakcija. Problem je kadar to postane izrazito, pa ne zaradi dejanja ali okoliščine same ampak ker se takšna reakcija začne utrjevati - podobno kot se začne utrjevati tolažba s sladkorjem. Torej konkretno: - z otrokom se pogovoriti le toliko da razume (odvisno od starosti - pri 5 letih že razume) da dotikanje spolovila v javnosti, pred drugimi ni najbolj primerno - otroka NE stalno opozarjati na to oziroma mu dopovedovati da tega ne sme - namesto opozarjanja je potrebno otroku preusmeriti pozornost npr. lahko ga pokličeš k sebi in se z njim začneš pogovarjati čisto druge stvari, lahko ga povabiš k igri, vzameš v naročje in gledata risanko skupaj, ga povabiš da ti pomaga, ... Verjamem da je "težko" to izvajati ko kuhaš kosilo ampak tu ne gre za 10 ali več minutne dogodke, ampak kratke, trajajoče le toliko časa da se otrok umiri. Pa tudi ni potrebno skočiti takoj ko opaziš. Preusmerjanje naj poteka nevsiljivo in spontano.
|