pelin
|
Moja dva sta bila pribljižno istih let, ko smo dobili našo tečko...Sama sem v bistvu zrasla gor v družini, kjer so bile vedno živali zraven, partner v takšni, kjer ni bilo nobene...zaradi taščine pedantnosti še pajkov bolj malo Skratka...tudi naša dva sta pred tem dolgo težila za kužka, vendar sem jaz grozno alergična na situacije, kjer mali škrati v svoji nerodnosti grdo delajo z živalmi, ko jih vlačijo sem in tja...Skratka mi smo počakali toliko časa da se jima je dalo dopovedati da kuža ni igrača temveč živo bitje...Od prvih stikov naprej nismo imeli nobenih problemov...Je pa seveda kmalu postalo jasno vsem, da smo dobili še enega otroka, za katerega je treba res skrbeti , ga primerno hraniti, razgibati, se mu posvečati in ga v primeru bolezni ne glede na stroške vlačiti okrog veterinarjev...Po treh letih je ta večja domov privlekla še muca in tako smo dobili še enega družinskega člana...Oba spita skupaj v verandi in sta ves čas v hiši, seveda z izjemami, ko se muc ženi in nam pobegne...Sedaj po šestih letih, si ne znamo predstavljati življenja brez obeh, pa čeprav mi gredo velikokrat lasje po konci, ko imam recimo na črnem plašču milijardo belih dlak... Kar predstavlja večji problem je to, da med dopustom ko kam dlje potujemo, pustimo živalici doma pri mami...do dveh let nazaj, ni predstavljalo to nobene težave in sta bila oba kar zadovoljna...zadnji dve leti pa nsa naša psička tako zelo pogreša, da odklanja vso hrano in vodo...lansko leto smo se prav zaradi tega vrnili predčasno domov...Za letos smo se pa že odločili, da gre zraven in konec... Skratka, če povzamem...mi bi se še enkrat isto odločili, če bi zavrteli čas nazaj...ni vse super in enostavno, vendar vse tegobe in težave , ki se kdaj pojavijo na veliko odtehta vedno čudovit sprejem ob prihodu domov in veselje ob snidenju...
|