|
RE: kako otrokom razložite, da ne morete kar ... 6.2.2012 9:25:29
|
|
|
|
Katy78
|
IZVIRNO SPOROČILO: Hope2 IZVIRNO SPOROČILO: Katy78 IZVIRNO SPOROČILO: ronja Itak so pa krivi starši, ker pač mora "prinesti" Miklavž, pa Božiček, pa Deda Mraz, pa kaj vem kdo še vse pa čeprav imajo itak že dovolj igrač. Ma, jaz imam rad praznike, obdarovanja, pozornosti,... Ampak to ne pomeni, da moraš kupovat igrače. V adventni tovornjaček so palčki dali recimo same malenkosti, pa sta bili zadovoljni: od čokoladnih bonbonov, čokoladnih rozin, špangic,... pa sta bili najbolj veseli nalepkic, ki jih dobiš na kasi v nekaterih trgovinah - obožujeta nalepke... Ali pa perlice narejene iz Das mase. Pa še en kup takih malih bedarij. Tako da ni treba, da je to kaj velikega ali dragega... Ja, ronja, saj to pravim. Zakaj ne bi otroka učili, da bo zadovoljen z malenkostjo, ne pa da vsi ti dobri možje nanosijo cel kup igrač in sladkarij. Kako ne bo potem otrok pričakoval vedno več? Tudi jaz imam rada praznike in ni ga čez otroške učke, ki se svetijo, ko nekaj dobijo. Pri nas mu je Miklavž zjutraj na mizi pustil piškote in šalčko kakava - da ga vidiš, oči so se mu iskrile, res je bil zelo vesel, sploh še zato, ker sva že par dni prej gledala zjutraj vzhajajoče sonce na nebu in sem mu rekla, da M. peče piškote za pridne otroke. Ne vem no, mogoče sem za cajtom kar se tega tiče, ampak tako sem bila vzgojena. Pa da ne bo pomote, imela sem vse, kar so takrat imeli otroci - drsalke, kotalke, kolo, walkman, šli smo na morje, na smučanje ipd., vse te plastike takrat po trgovinah še ni bilo v takih količinah kot zdaj, no, saj še trgovin ni bilo prav veliko v primerjavi z današnjimi šoping centri, pa mi nič ne manjka in vem, da tudi mojemu otroku ne bo nič manjkalo, če ga ne bomo zasipali z igračami in ostalimi darili in če ga bom naučila veseliti se malenkosti. Daj katy ne pretiravaj, pač imaš samo srečo z obiski in igračami in močno pretiravaš s svojim mišljenjem. Redki so ki otroka zasipavajo z darili celo leto. Naš malček je dobil za miklavža cele lešnike- da si je potem lahko z atijevim velikim kladivom lomil. Ja, so tudi učke svetile, dobil zdravo hrano in še razvijal svoje motorične sposobnosti- če se že gremo picajzlat. Za božička pa je dobil dirkalno cesto- to si je pač zaželel in pisal božičku- oz mu narisal. Dedka mraza pa nimamo. Smo pa bili povabljeni na božično večerjo in je tam dobil darila- kak za vraga naj vem, da bo kaj dobil, naj za vsak slučaj kličem in rečem nič daril . Dobimo obiske od daleč, že od doma prinesejo darilo, kako naj vem da bodo ob vsej prtljagi še darila nosili in kak naj vem, da prinesejo še od drugih sorodnikov, ki otroka niso videli več mesecev. A naj vse kličem. Oprosti ampak se mi zdi, da jih bom še užalila, če rečem nič otroku nosit, če ga pa ne vidijo 1 leto. In gremo spet skupaj v trgovino in mali prosi mali avtek, jaz vztrajam ne, stric ma daj saj je za džabe, ti bom jaz kupil. Ne, ne bom se kregala še z odraslimi v trgovini. Sicer smo se doma potem pogovorili, pa ne potegne vsem. Od malega hodiva skupaj v trgovine in čisto vedno (ko je čas) greva tudi igrače pogledat in dobro ve, da ne kupiva nič, ene 3x na leto je mama dobre volje in mu kupi- nekaj kar recimo rabi. Sladkarije pa sploh ne. In ni problemov, včasih poskuša s pogledi, ampak ve, da ne bo dosegel. Potem pa pride tak čas, kot tole novo leto in se vse podre. In se hkrati najde nekdo, ki zasoli pamet, kak razvaješ celo leto otroka in mu ne daš možnosti cenit malenkosti Noben mi ne bo rekel, da sem kriva sama in tudi ne bom vzela otroku veselje ali igračo, če mu nekdo prinese darilo- to mi je zelo grdo. Je pa na meni, da potem otroka nazaj na dobro pot spravim oz da ga naučim, da se ne kupuje vsak dan igrač. Tudi to je del vzgoje, ne pa da mu za hrbtom jemljem igrače od drugih, da jih ja ne bi dobil preveč ali ap bog ne daj kake plastike. Pa tudi otroci so različni, eni dojemajo tako, drugi drugače, eni ne sprobavajo nikoli, eni samo 1x, drugi na veliko... Naš je že tak, da bo probal vsak teden, če slučajno mama popusti, pa četudi vidi 2 leti da ni haska, bo drug teden spet probal. Pa ne samo za igrače, tudi za druge stvari. Hope, nič ne pretiravam, je pa tako, da ti vedno prebereš tisto, kar paše tebi in tisto je zate svetinja, kar ti pa ne paše, pa popljuvaš. In ja, tudi moj je tak, da probava če sem si slučajno že premislila, ampak ne pri igračah in sladkarijah, ker ga na to pač nisem navajala in ne, ne gre za za to, da imam pač srečo - otrok ne rata "težak" v trgovini sam od sebe, pa če ti je prav ali ne. To je stvar navade. Je pa pri nas preizkušanje in poizkušanje na tapeti za vse ostale stvari, tako da verjemi, da je še kako vztrajen. Če se pa ti bojiš zamerit prijateljem/sorodnikom, je pa to tvoj problem, jaz se tega prav nič ne bojim, sploh pa ne v primeru tistih sorodnikov/prijateljev, ki niso prizemljeni, kar se tiče daril, sladkarij ipd. in pretiravajo. In prav nič mi ni treba skrivati igrač pred njim in mu jih jemati ali kaj si že napisala, ker teh problemov nimamo. Ima pa vseeno popolnoma dovolj igrač, tudi plastike, še preveč, nekatere vmes pospravimo, pa so čez čas spet aktualne. Skratka, mi gremo brez težav v trgovino, brez izpadov, teženja, jokanja in trmarjenja. Ja, imam srečo, ampak to ni prišlo kar samo od sebe.
|
|
|