Klarita
|
Pošlji naprej vsem ki ljubijo Slovenijo........................ Jankovićev apel vsem Slovencem: »Naredite mi to deželo spet srbsko«! Ko govorimo o Zoranu Jankoviću, govorimo o srbskemu človeku, ki je po politični poti prevzel mesto vodje komunistično in velesrbsko usmerjenih Srbov v Sloveniji. Za slovenstvo nima nikakršnega čuta, vsled tega tak človek ne bi smel kandidirati na slovenskih volitvah. Zoran Janković – Zoki, se je rodil leta 1953 v Srbiji, kjer je preživel tudi otroštvo. Po končanem četrtem razredu osnovne šole se je preselil v Slovenijo, kjer so ga vpisali v OŠ Valentina Vodnika. Njegova starša sta že prej emigrirala v Slovenijo in ga pustila pri starih starših v Srbiji. Leta 1974 se je Zoran poročil z Mijo Virant, ki je sestrična Gregorja Viranta in imata dva sinova Damjana in Jureta. Tako vidimo, da je Janković v sorodstvu z Gregorjem Virantom. Leta 1984 se je zaposlil v poslovnem sistemu Mercator in je bil takoj imenovan za v.d. direktorja Mercator Investa. Na tem položaju je ostal do leta 1988, ko je postal podpredsednik SOZDa Emona in v.d. generalnega direktorja Emona-VS. Ker ni bil imenovan za direktorja Emone, je leta 1990 ustanovil in postal direktor podjetja Electa Inženiring. V času, ko je bil Janković direktor Electe, je podjetje veljalo za »podjetje s srbskimi poslovnimi metodami«,saj niso plačevali podizvajalcem, zaradi česar so številni propadli ali se znašli v poslovnih težavah. Že v času Electe, ko je Janković postal športni funkcionar, je vzpostavil sistem financiranja njegovih športnih projektov, ko je od svojih strank zahteval tudi prostovoljni prispevek za športni klub. Očitki glede Electe so se prenesli tudi v njegovo Mercatorjevo obdobje, saj je Janković uradno prodal podjetje obema sinovoma, ki pa nista poravnala kupnine, hkrati pa je podjetje pričelo skoraj ekskluzivno delovati z Mercatorjem. Slovenija čez 20 let, za 30 godina, за 40 година..
A res?
Ja, Da, да. Kot glavni direktor Mercatorja je spremenil tudi tržno politiko in sicer iz mnogih sosedskih, manjših prodajaln v več večjih centrov. Posledično so zaprli številne manjše Mercatorjeve prodajalne oz. jih prodali, ter hkrati povzročili propad drugih samostojnih manjših podjetij. Zaradi gradnje novih večjih nakupovalnih centrov, ki so na obrobju mest ter tako povzročijo stagnacijo oz. propad trgovin v centrih mest, naj bi se v Sloveniji povečale cene hrane prav zato, da so potrošniki istočasno plačevali stroške odplačevanja bančnih posojil, najetih za gradnjo centrov. V tem obdobju je Janković z drugimi vodilnimi v podjetju hotel izvršiti menedžerski prevzem Mercatorja. Neposredno po njegovem drugem poskusu so ga tedanji lastniki odstranili s položaja direktorja. Slovenija je samo v letu 2007 uradno v Srbijo investirala 1,27 milijarde Eura. Največji investitor je bil Mercator, ki ga je vodil Janković. V resnici je teh investicij bilo nad 3 milijarde. Zdaj vemo zakaj tako nizke plače in pokojnine nam Slovencem, in kdo nam odžira delovna mesta in kruh. Janković je v času vodenja Mercatorja ogromno investiral v Srbijo. Seveda te investicije niso bile nikoli v prid slovenskemu gospodarstvu, temveč le v škodo. Investicijam v Srbijo rečemo »reka brez povratka«, kar pomeni, da pod krinko investicij odteka v Srbijo ogromen slovenski kapital, brez kakršne koli koristi in v izgubo za Slovenijo. Še več, zaradi odtekanja teh sredstev imamo Slovenci beraške plače in pokojnine. Ob evropskih cenah! Leta 1998 je časopis Delo kot enega prvih Slovencev Jankovića označil za tajkuna. Naslednje leto je bil Janković izvoljen za člana upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije in leta 2002 za predsednika Alumni kluba Ekonomske fakultete v Lublani. Odkar je Mercator leta 2002 z odprtjem svojega megamarketa v Belgradu spektakularno vstopil na srbski trg, njegov razvoj in širitev na njem ne jenjata in se še naprej krepita. Stanka Čurović, članica uprave Mercatorja za območje jugovzhodne Evrope, je na zadnji letni mednarodni konferenci Skupine Mercator v Lublani navedla podatek, da je Mercator lani v Srbiji ustvaril prihodek v višini 472,3 milijona evrov... Slovenija pa od tega ne dobi ničesar. K temu dodamo še podatek, da kar petina Mercatorjevih investicij gre v Srbijo. Janković je kot predsednik uprave Mercatorja poskrbel tudi, da je Mercator sponzoriral nogometno društvo iz njegovega rojstnega kraja v Srbiji. Janković in Kučan sta osebna prijatelja že iz otroštva. Neuradni viri celo navajajo, da sta bratranca, kar pa nas ne preseneča, saj sta si po videzu izredno podobna. Kaj tako globoko veže Kučana in Jankovića? Odgovor je na dlani. Milan Kučan po neuradnih podatkih naj ne bi bil otrok staršev Kučan, pač pa posvojenec, ki ga je družina Kučan pripeljala s seboj, ko so se vrnili iz izseljeništva v Srbiji, kjer so štiri leta živeli v Gornjem Milanovcu pri družini Janković. Milana naj bi vzeli k sebi zaradi želje staršev Janković, da bi mu bilo v napredni Sloveniji življenje milejše. Jankovič pa se ni angažiral samo v poslovnih vodah. Kakor so ga srbski botri iz ozadja dvignili na vodilne položaje v gospodarstvu, tako ga tudi politično dvigujejo iste sile. Prva politična omemba Jankovića izhaja iz leta 1994, ko je bil naveden na razpredelnici Poslovno-razvojnega sveta LDS. Politično se je najprej angažiral kot eden izmed ustanovnih članov kriminalne združbe, Kučanovega Foruma 21. Leta 2006 je Janković postal župan Lublane. Kot prvi mož Lublane je dosegel, da se na lublanskem gradu ni priredila razstava z imenom »Enotni v zmagi«, ki bi prikazovala dogodke, ko nas je srbski agresor napadel leta 1991. S tem je Janković dokazal, da ne more iz svoje kože in ne more skriti svoje srbske šovinistične usmeritve. V času njegovega županovanja je naredil veliko škode na račun Lublančanov, tudi z vrtičkarji. Gonja, ki jo je sprožil Janković proti vrtičkarjem se je začela že marca 2007, ko je inšpektorat ob zamisli in podpori Jankovića ukazal odstranitev vrtičkov med Šmartinsko cesto in Žalami, mesec dni kasneje pa še na Koželjevi, Dečkovi, Tomačevski in Kranjčevi cesti ter med vzhodnim zidom Žal in Jarško cesto. Januarja 2008 je odlok o odstranitvi vrtičkarjev doletel tudi v Stožicah, na Brinju in ob Savi med črnuškim mostom in mostom štajerske vpadnice, kot tudi v Rakovi jelši in Podutiku. Kot je dejal pravni zastopnik Društva vrtičkarjev Lublana Marko Klofutar, je bilo rušenje vrtičkov sporno, saj so objekte rušili na podlagi dveh ločenih inšpekcijskih postopkov republiškega inšpektorata za okolje in prostor. Vestni vrtičkarji, ki so vrtnarili v skladu z zakonodajo, pač niso imeli moči, da bi se uprli toliko močnejšim srbskim ekonomskim interesom, katerim zvesto pomaga Janković. V ozadju je tekla igra za odkup in preusmeritev teh kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča, katere po nelegalni in netransparentni poti vodi Janković s svojima sinovoma. Pri vsem skupaj je šlo za zavestno pranje davkoplačevalskega denarja na škodo Slovencev. Uničevanje slovenske narodne imovine Načrtno uničevanje Plečnikove arhitekture (slovenske narodne dediščine) pod taktirko Srba Jankovića. Poleg poštenih slovenskih ljudi se je za obnovo Bežigrajskega stadiona zavzel tudi Joc Pečečnik čemur pa se je Janković z vso vnemo zoperstavil, kar kaže na očitno zaroto do slovenske narodno-zgodovinske identitete. Janković bi rad uničil tudi Plečnikovo tržnico v Lublani, ki je razglašena za državni kulturni spomenik. V srbskih načrtih brisanje slovenske kulturne identitete Lublane, se je Janković spravil tudi na Šentjakobsko gledališče. Slednje je pomemben tvorec slovenskega kulturnega dogajanja v centru glavnega mesta. V znak nespoštovanja do tradicije naj bi dvorano, v kateri je vsa leta delovalo Šentjakobsko gledališče, mestna občina celo poimenovala v Šentjakobsko dvorano. Šentjakobsko gledališče danes, jutri? Na osnovni šoli »Majde Vrhovnik« je v letu 2010 potekala slovesnost ob začetku izvajanja dopolnilnega pouka v srbskem jeziku. V šolskem letu 2010/2011 je Srbski kulturni center »Danilo Kiš« prvič začel enkrat tedensko izvajati dopolnilni pouk v srbskem jeziku za otroke stare od 7 do 14 let. Rojstvo novega srbskega programa so »znani« glasbeniki proslavili kar z veliko zabavo na Prešernovem trgu. Tako so nastopili srbski zvezdnik Željko Joksimović, legendarna Lepa Brena oziroma Fahreta Živojinović, srbske barve je zastopala še Jelena Karleuša, »slovenske« pa Magnifico (po očetu Srb). Prilagamo še videoposnetek veličastnega ognjemeta, ki so ga plačali slovenski davkoplačevalci ob odprtju podružnice srbskega Pink TV-ja na lublanskem gradu. Zares »veličastno«!! http://www.youtube.com/watch?v=HQglJSkgjn0 Projekt Stožice, ki so ga imeli zastavljeni že razni slovenski politiki, a zanj niso dobili ustreznega dovoljenja od srbskega lobija, ki je to prepustil svojemu Jankoviću. Skozi projekt je seveda srbska linija dobro zaslužila, MOL pa je rekordno zadolžena, kar bodo slovenski davkoplačevalci še dolga leta odplačevali. Hkrati s projektom pa so ostali mnogi podizvajalci do danes brez plačila. Kam pa so odšla rekordna evropska posojila namenjena gradnji, seveda Janković ne pove. Udri Zoki! Lublanski župan srbskega rodu Zoran Janković in belgrajski župan Dragan Đilas sta 24. listopada 2010 podpisala sporazum o pobratenju Lublane in Belgrada. Sporazum je, kakor pravi sam Janković, »še dokaz več, da Lublana z odprtimi rokami sprejema Belgrad in njegove meščane.«. Srbska župana sta ob podpisu poudarila, da si prestolnici, še posebej Belgrad veliko obeta od sodelovanja na področjih gospodarstva, kulture, športa in organizacije javnih mestnih služb. Z drugimi besedami si srbska mafija želi še večji dotok kapitala iz Slovenije v Srbijo. Janković je izrekel podporo Srbiji in Belgradu na njuni evropski poti, Đilas pa se je zahvalil za dosedanjo podporo Slovenije in Lublane srbskemu približevanju EU. Zadovoljni nasmeški Srbov, ko jim je uspelo pobratiti našo prestolnico s srbsko. Dokaz več, kdo pravzaprav izkorišča Slovenijo. Janković je omenil tudi njegovo željo in pobudo srbske skupnosti v Lublani, da bi v Lublani postavili spomenik srbskemu jezikoslovcu in prostozidarju Vuku Karadžiću. Janković je svojemu sonarodnjaku Đilasu predal še pismo podpore pri kandidaturi Belgrada za evropsko prestolnico kulture leta 2020. Pod srbskim županstvom bodo lublančani dobili spomenike srbskih prostozidarjev. Kaj bo sledilo, če bo Janković postal mandatar si lahko le mislimo. Politični vpliv, ki ga ima Janković kot župan v mestni občini Lublana (MOL) je povezano s spreminjanjem in sprejemanjem prostorskega načrta MOL. Ob lublanskem obroču je bila večjemu delu zemljišč spremenjena namembnost iz kmetijskih v stavbna. Spremembe so bile narejene namenoma in za spremembami so prepoznavni lastniki, ki so zelo blizu Jankoviću. Izkoristil je politični vpliv in za zemljišča dosegel, da so postala zazidljiva, kar po načelu varovanja kmetijskih zemljišč in po vseh drugih predpisih ni dovoljeno. Vse kar je Janković pripravil, je to potrdil MOL, ki je v celoti njemu podrejen, svoje je dodalo še ministrstvo za okolje in prostor, ki ga je vodil minister neslovenskega rodu, Roko Žarnić Janković za vsak posel sklenjen z mestom Lublana zahteva od investitorja donacijo, ali bolje rečeno poseben mafijski davek. Poslov ne dobijo tisti, ki so najugodnejši ponudniki, ampak tisti ki ponudijo večjo donacijo. Opozicijski mestni svetniki so dolga leta opozarjali, da donacije zahteva župan Janković, ki s tem izsiljuje investitorje, o tem pa ne obvešča niti javnosti niti mestnih svetnikov. Višino donacije so vračunali v prodajno ceno stanovanj, kar pomeni, da so donacije v bistvu plačali kupci stanovanj ali poslovnih objektov. Vodja opozicijske svetniške skupine SDS v mestnem svetu Dimitrij Kovačič je za tednik Demokracija dejal, da delo v mestnem svetu poteka po Jankovićevih in ne po poslovniških pravilih, kar Jankovićeva svetniška večina brez sramu omogoča in dodaja: »če katerakoli razprava ni po Jankovićevi volji, jo enostavno prekine in preide h glasovanju, kjer pa ima zagotovljene glasove svojih svetnikov, ki sicer praktično nikoli ne razpravljajo, so pa vešči v dvigovanju rok za izglasovanje županovih predlogov«. Preiskovalna komisija, ki jo vodi Alenka Jeraj je 18. vinotoka 2011 podala končno poročilo, v katerem so zapisali, da obstaja utemeljen sum zlorabe javnega položaja in sicer da so bili Janković in člani njegove družine vpleteni v spremembe namembnosti zemljišč, nakupov in vsega drugega, pri tem pa so bili uspešni izključno zato, ker se je uporabilo javna pooblastila župana Jankovića Kljub temu, da je zoper Jankovića vložen dolg seznam ovadb zaradi gospodarskih prekrškov in drugih kaznivih dejanj, ni bil nikoli obtožen ali obsojen. 22. junija 2008 je bil položen temeljni kamen za izgradnjo še enega velesrbskega načrta v centru slovenske prestolnice. Naj opozorimo javnost še na nezaslišan projekt, ki ga izvaja Janković skupaj s srbsko sodrgo, to je gradnja srbskega pravoslavnega pastoralnega kompleksa v samem centru Lublane, ki bo namenjen le za srbsko versko in kulturno dejavnost. In to kljub dejstvu, da že imajo srbski pravoslavci svojo pravoslavno cerkev v Lublani. Takšen je Jankovićev urbanistični razvoj Lublane. Tej tematiki se javna občila močno izogibajo. Nezaslišano! Sicer Goriški panterji ne podpiramo nobenega od predlaganih kandidatov za državnozborske volitve, saj se zavedamo, da nihče od kandidatov nima moči, da bi se spoprijel z usidrano srbsko mafijsko strukturo v Sloveniji. Na nek način to celo sami priznavajo. Zaradi te nemoči, bo vsak od predlaganih gospodov še naprej toleriral srbsko nadvlado, Slovenci pa bomo še naprej zvesti »hlapci« tujega, balkanskega gospodarja. Najslabši možen scenarij pa bi vsekakor bil izvolitev Zorana Jankovića za mandatarja, kar bi posledično pomenilo strahotno izkoriščanje za srbske interese, večjo revščino že tako ponižanega slovenskega človeka, močnejšo manipulacijo v smislu odtujevanja in nerazumevanja slovenskih zgodovinskih in drugih resnic in večjo cenzuro le teh, nenazadnje še intenzivnejše uvajanje srbskega jezika v slovenske osnovne šole, za kar si Janković tako zelo prizadeva. Svoj balkanski, velesrbski odnos do Slovenije je Janković jasno ponazoril že mladim slovenskim šolarjem dne 07. 05. 2010, na slovesnosti v spomin na z žico obdano okupirano Lublano med drugo svetovno vojno. Devet tisoč dijakov in šolarjev je, kot je razvidno na sliki, hodilo mimo narobe obrnjene slovenske zastave, kar predstavlja grobo žalitev republike Slovenije. Šlo se je za namerno okupatorsko provokacijo, saj je narobe obrnjena slovenska tribarvnica v barvnem zaporedju enaka srbski. http://www.hervardi.com/na_glavo_obrnjene_vrednote.php Na glavo obrnjene vrednote Slovenski rodoljubi in pošteni slovenski ljudje pa si bomo za vedno zapomnili oskrunjenje državnega praznika, 27. malega travna 2009. Na ta dan so si slovenske domoljubne organizacije v sklopu ZDD Hervardi zaradi nevzdržnega gospodarskega, socialnega in moralnega stanja v Sloveniji, prizadevale v slovenski prestolnici organizirati "SHOD ZA SVOBODNO SLOVENIJO", ki pa ga je preprečil župan MOL-a Zoran Janković, ki za shod ni hotel izdati dovoljenja. Dal pa je podporo protislovenskemu shodu, ki so ga na isti dan v slovenski prestolnici organizirali protislovenski skrajneži. Kdor bo 4. grudna volil Jankovića, ta bo volil srbsko zločinsko garnituro, z vso njeno hegemonistično roparsko politiko do Slovenije. S tem, ko bo volil Srba za predsednika slovenske vlade, bo hkrati podprl tudi podložništvo in suženjstvo Slovencev do srbske prostozidarske klike, ki je naravnost zločinska. Takemu, ki bo izrekel podporo Srbu Jankoviću na volitvah, smemo čiste vesti reči »izdajalec slovenskega naroda«! Verjetno je kar nekaj resnice, veliko pa je tudi pretiravanja. Upam vsaj, ker zdaj kar je je...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
