Anonimen
|
Doma imamo že 2 mala sončka. Želimo si že 3-tjega a vendar me je strah, strah poroda in težav po porodu. Namreč oba sem rodila zelo težko in z veliko mukami, nisem se odpirala poroda pa sta trajala prvi 14 ur drugi 12 ur. Bilo je grozno, pa vendar mi želja po šeenem otroku ne da miru. Za STRAH ni kriv samo porod tudi ena od redkih bolezni, ki jo imamo pri nas ob porodu. Oba otroka sta morala biti rojena točno na rok, ker drugače bi v trebuhu lahko umrla (aloimuna trombocitopenija). Hvala Bogu sta oba preživela, lahko bi se poslabšalo tudi že prej v nosečnosti, ampak najkasneje na rok pa moram rodit, kljub temu da še nisem pripravljena, nič odprta, in brez popadkov.
O epiduralni sem veliko prebrala, sedaj še bolj ko vem kaj me čaka, če slučajno spet zanosim, a me je strah, po pravii povem, me je strah umetnih popadkov, ko še nisi nič odprt, popadke pa imaš že na 3-2 min., strah me je da otrok nebi preživel v trebuhu, ker sem eno izgubo že doživela.
Ne pričakujem sočutja in lepih besed, ampak le naj mi katera pove kako se je spopadala z tem, da je želja po otroku velika, strah pa tako močan da te od tega lepega trenutka odvrača?!! Naj vzamem epiduralno kljub temu, toliko slabega so mi povedali o tem da se jo bojim! Pa še roditi moram (najbolje ) v LJ, ker so moji otroci takoj po rojstvu v pediatrični zaradi krvavitev(trombocitev).
Rabim samo nasvet, mogoče tudi kako brco v rit da razmišljam narobe, VSEGA BOM VESELA.
Hvala!
< Sporočilo je popravil Eja RR -- 5.10.2011 12:29:31 >
|
Natisni
