ronja
|
na kakšen način je pa pri drugih potekal prestop v druge skupine? Mi imamo res srečo z vrtcem. Poleg tega, da je čisto blizu doma, da je hrana ok,... so tudi vzg. res super! Se mi zdi, da se res trudijo! Ronja je letos zamenjala skupino in vzg. in sem predno je šla od tastarih , prosila, da smo se dobile z novo vzg. (to je bilo še junija, ker sta bili potem 2 meseca doma) in takrat je Ronji vidno padel kamen iz srca. Prej je imela kar krizo, odkar je izvedela, da bo morala zamenjat skupino. Ni hotela v vrtec, jokala je, tudi spala slabše, jokala, da bo pogrešala svoje miške tudi zvečer pred spanjem... Tega nisem mogla gledat in sem se zmenila za sestanek z novo in potem ko je videla, kam gre, je bilo ap vse ok. Potem so se tudi nekajkrat igrali s skupinama, kamor so dali svoje 4 miške in je to pomagalo. Tudi zdaj, ko smo prišli z morja in je šla v drugo skupino, je bilo vse ok. Z miškami se še vedno stisne, prav tako s starima vzg., kadar se vidijo (na hodniku, igrišču), vendar je zadovoljna v novi skupini, ker so jo lepo sprejeli in se je čisto vklopila - vsaj zaenkrat tako kaže . Lepo je, ne joka, nič ne reče, da ne bi šla v vrtec, skratka res super! Sem se pripravila na krizo in sem zelo poz. presenečena:). Sem jo pa pripravljala na to tudi med počitnicami (smo recimo iz morja pisali kartico in njenim miškam in njenim novim ježkom (in seveda tudi Lejlini skupinici), pa govorili smo o tem, kako bo šla zdaj k ježkom in kako sta vzg. fajn, itd... In za prvi dan sem ji naredila oblekico z ježkom in je bila strašno ponosna in taglavna z njo . Lahko rečete, da kompliciram, ampak če je 1% pomagalo, se je splačalo . Škodit pa ni moglo. Tudi prva dva dni je bila samo do kosila tam, šele potem še čez spanje. Lejla je pa dobila samo novo vzg. (pom. vzg. ostaja ista, majo ful lepo narejeno to tu) in zamenjali so sobo in me je prvi dan, ko je prišla iz morja, vzg. rekla, da če hočem, sem lahko malo tam z njo, da se spet uvede, glede na to, je zdaj ona nova. Ampak tamala je zakorakala not in se niti ozla ni za mano, tako da nisem videla smisla in sem šla. Se mi je zdelo pa zelo lepo, da nam je to sama ponudila (ene mame so malo ostale z malimi, pač odvisno od otroka). Smo pa šle pozdravit prejšnjo L. vzg. in nas je bila zelo vesela - je res fajn vzg. . Tako da se mi zdi, da smo se vsi trudili za en tak čim bolj izi prehod in da se to kar pozna. Vem, da sem softy mami, ampak ne vem, zakaj ne bi poizkusila otroku čim bolj olajšat takih reči, ki jim veliko pomenijo, nam pa niso noben problem. Nočem hvalit dneva pred nočjo, ampak zaenkrat izgleda super - če bo tako ostalo, bom zelo vesela mamica . Poglej, ne bi rada zagovarjala vzg., vendar ti moram žal povedati, da boš v septembru bolj težko naletela na takšno, ki ni prav nič živčna. Razlika je le v tem, da nekaterim to uspe bolje prikriti kot drugim... Ma, ja, meni so pa najbolj simpatične tiste, ki so iskrene - da po pravici povejo, da komaj čakajo, da bo konec uvajanja/septembra/da grejo v penzijo . Vsaj imam najboljše izkušnje s takimi, ki so najmanj "taktne", se mi zdi, da je za otroke fajn iskrenost in da itak pogruntajo, kako se vzg. počuti in nič ne pomaga, če blefira, da je super duper. Jaz jih čisto razumem, da so izžete ko cunje in da pač tak nisi vedno najboljše volje. Včasih jih v boljšo voljo spravi že to, da to vidiš (da se trudijo) in razumeš (da ne morejo vsega). jaz se z malima pogovarjam, kot da sta veliki, ker itak že skoraj vse razumeta (ok, kaj si potem po svoje sestavita ), ampak se mi zdi, da pomaga, če se z otrokom pogovarjaš, da bo moral zamenjat skupino, mu po pravici poveš, zakaj in obljubiš, da bo svoje prijateljčke še vedno videl, pa dobil še nove, predstaviš vzg. že prej, da ve, h komu gre, itd... Če vprašaš nekatere tu, bojo rekle, da ful kompliciram, dejstvo pa je, da zaradi tega kompliciranja, je potem veliko manj komplikacij potem, ko se nekaj res zgodi. Ker so otroci pripravljeni. Jaz bi se v tem času, dokler ne gre spet v vrtec (dokončno) pogovorila z njim, kako in kaj, da zdaj ne bo mogel bit več doma in kako bo v novi skupini itd... Pa na tvojem mestu bi prosila vzg. za en individualen sestanek, da se zmenita, ti ji poveš, kaki so problemi, pa kaj ima zelo rad, da ga s tem zamotijo in ona ti da kak nasvet, kako ga najboljše pripravit - in če ne drugega, jo boš malo spoznala in ji bolj zaupala. Pri nas imamo tudi navado, da je en del sestanka ob uvajanju sam starš z vzg., drugi del pa je še otrok zraven, da še on spozna vzg. in ona njega.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|