luka jan
|
IZVIRNO SPOROČILO: Petka09 18IZVIRNO SPOROČILO: Čebel@ vse lepo in prav..ja, starši bedimo nad otroci in tko naprej....ampak:briga 14 letnega pubertetnika,ki mu je itak še svoje življenje odveč,za to,da bojo starše olupili za celo plačo in da zaradi njegove lenobe ne morejo tisti mesec plačati elektrike....sej ne rečem,da so vsi tako...sploh ne....ampak hormoni delajo svoje...čist banalen primer:13 letnik,odličnak,vedno priden,poslušen in oh in sploh super sin in učenec...pri 13 letih dvigne roko nad svojo mati....sej jo ne udari,ampak nikoli ne veš kdaj jo bo....pa kaj naj naredi....nič...če ga nalomita ko kanto,bosta pa socialno dobila za vrat Oprosti, ampak s takim stališčem se pa absolutno ne strinjam. Da se bom bala lastnega otroka, da bo enkrat dvignil roko nadme in ne bom mogla kao NIČ???? Niti pod razno! Že v štartu je treba začet s tem, da otrok ve, da je starš šef in neke vrsta avtoritete in če v tem raste, potem pri 15-ih ne bo dvignil roke nad materjo! Meni ne bo noben rekel, da čeprav je otrok lahko odličnjak in super truper priden, pa če dvigne roko nad mater, da tu pač nekaj očitno ne štima! Morda je imel pa preveč strogo roko nad sabo celo življenje, morda se nikoli z njim niso pogovarjali kot je treba in samo pričakovali popolne rezultate... pa je otroku pač prekipelo.... Namreč, prepričana sem, da če otroka usmerjaš že v štartu na način, da ve, da si njegova avtoriteta, vendar po drugi strani tudi njegov prijatelj na katerega se lahko zanese in mu zaupa, da ne bo dvignil roke nad tebe, ko bo najstnik. Tudi družba ne bo imela tolikšnega vpliva potem, če le ima otrok doma ljubeče in hkrati vzgojno okolje doma v lastni družini. Podpis pod tole, ja kam pa pridemo če jim ne postavimo meje, saj nas že v osnovni šoli pohodijo. Pa kmalu je treba začet, takoj ko se rodijo.
|