Gina
|
Bina, nekaj sem razmišljala že večkrat. Tvoje alineje, v tretji pišeš kakšne bodo posledice, če ne naredi, a veš da se jaz po dolgoletni praksi, več ne strinjam s tem. Kljub temu, da tako v večini knjig piše. To, da otroku pripoveduješ, kakšne bodo posledice, je samo ena stopnja v otrokovem "nategovanju" časa, preden nekaj naredi, + lahko razmisli, če tista kazen mogoče ni tako zelo grozna. Se pravi, če ti rečeš, take bodo posledice, se lahko nanje pripravi. To pa ni smisel. Posledica v naravi vedno pride, ne da bi te opozorila, kajne. Zato si jo zapomniš. Poleg tega, kakšen je smisel, da otroku kar naprej govoriš, Če ne boš pospravil, bo ...., Če ne boš ..., bo.... Neprestano mu groziš! To je brez smisla. Delala sem z več učiteljicami in povem ti, da tiste, ki neprestano grozijo, oz. otroku povedo, kaj bo sledilo, nimajo pol toliko uspeha oz. pol toliko ne naučijo otrok (da nareidjo sami od sebe, da se navadijo na določen red, da upoštevajo izrečeno prošnjo ali zahtevo), kot tiste, ki tega ne počnejo, ampak v resnici vedno takoj odreagirajo. Dejanja poganjajo svet. Jaz tega vedno ne znam čisto upoštevat, ker sem bila vzgojena tako, da je treba posledico napovedat. Ampak sem si zadala za cilj, da bom s tem do nule nehala.
|