IZVIRNO SPOROČILO: uškinamama

  včeraj sem ga s pomola vrgla v morje ...
Pridemo na morje in se začne: tatek, tatek (mož ga pogleda) tatek zakaj me ne poslušaš? Saj te, ne vidiš da te gledam. Ne , me ne , moraš rečt Ja, Uš. Dobro povej zdaj... Tatek, ja Uš, Veš kaj tatek? Ne , ne vem... tatek glej koliko trave je danes, glej, poglej kot , da bi kdo kosil morje , tatek je tako , da se ne sme vršt travo v morje....tatek, verjetno kdo misli, da so kosili morje , hi,hi, pa niso je tako tatek. Tatek, glej, sploh ne bomo mogli plavat, poglej noooo, Sem videl, Uš. Ne nisi, poglej ....

Jebo te tatek in **** v vodo.

Mali se je krohotal in z njim cel pomol ( ena je komentirala : Ti uš si za avtobus italijanov  )

Nasvet: malo humorja, malo potrpljenja, malo discipline...

IZVIRNO SPOROČILO: Tutan

Uf, ista scena, najeda, najeda, koliko konjev ima ta čoln, pa ta gliser, pa ta jadrnica, pa ta jahta, pa ta ladja, pa katera jadrnica je hitrejša, pa ta čoln bi lahko bil hitrejši, kajneeee ati, ati, ati, ati, pa ta ribiški čoln ima tako pa tako luč in hupo, pa zakaj je ta vitel, ati, pa kako so zgradili pomol, pa kako se morje obnaša, ati, ati, ati, pa ribiška palica, pa levo pa desno, paaaa ati, hitro greva, ko so ribiči prišli, bova gledala ribe, pa ga mož zabriše v vodo, prileze ven in se zadere: šeeeeeeeeeeee atiiiii!

Na morje smo se peljali 500km - 500km je govoril nonstop - a je še daleč, kdaj bomo na morju, kako daleč še, koliko kilometrov je to, koliko ur, koliko minut, koliko MINUTK!, koliko sekund, potem zagleda tisto hrvaško tablo, da tam živali prečkajo avtocesto, ati pazi kako pelješ, da ne boš zbil medveda, da ne boš zbil volka, da ne boš zbil srne, da ne boš zbil damn metulja ... koliko km je dolg ta tunel, koliko km je še dolg ta tunel, kako so ta tunel zgradili, koliko minut se bomo peljali skozi ta tunel. Potem pa človek misli, da bo ja zaspal, ko pridemo v apartma, vsaj za eno urco, da se malo spočijemo, pa je skakal po postelji in vpil, gremo na plažo, bomo zraven vzeli to pa to pa to, pa tisto, pa tisto bomo napihnili, pa maska, pa plavutke, pa lopatka. Pa pridemo na plažo, pa sva mogla z atijem za vsak kamen pogledat, kako ga je prestavil.... doma ima iste scene recimo z legokockami - mammmi, pridi pogledat, kaj sem naredil - sestavil je dve kocki in potem do onemoglosti, pridi gledat, nooooo. enako je z risanjem, ma z vsem!
V glavnem nonstop. Še v spanju včasih govori Med hrano pa ponavadi TAKO na ŠIROKO in dolgo kaj razlaga, da ima na krožniku ponavadi več kot na začetku. Pa na koncu pribije: atttiii, več govori pa manj jej! Kako je to, kako je tisto, tako da v časih samo še obsedim in sem tiho, pa me vpraša, mamica, a si žalostna, da nič ne govoriš OMG! Pa kaj naj mu rečem? Ker potem gre takole naprej, zakaj si utrujena, zakaj to, zakaj tisto.... Da ne bi o tem, ko gremo v mestu na sprehod - nonstop, zakaj ima tista gospa tako frizuro, kako smešne lase ima, zakaj tisti gospod počasi hodi, v glavnem .... gnjavi 200/h :)

IZVIRNO SPOROČILO: Ankica.

IZVIRNO SPOROČILO: Tutan

Uf, ista scena, najeda, najeda, koliko konjev ima ta čoln, pa ta gliser, pa ta jadrnica, pa ta jahta, pa ta ladja, pa katera jadrnica je hitrejša, pa ta čoln bi lahko bil hitrejši, kajneeee ati, ati, ati, ati, pa ta ribiški čoln ima tako pa tako luč in hupo, pa zakaj je ta vitel, ati, pa kako so zgradili pomol, pa kako se morje obnaša, ati, ati, ati, pa ribiška palica, pa levo pa desno, paaaa ati, hitro greva, ko so ribiči prišli, bova gledala ribe, pa ga mož zabriše v vodo, prileze ven in se zadere: šeeeeeeeeeeee atiiiii!

Na morje smo se peljali 500km - 500km je govoril nonstop - a je še daleč, kdaj bomo na morju, kako daleč še, koliko kilometrov je to, koliko ur, koliko minut, koliko MINUTK!, koliko sekund, potem zagleda tisto hrvaško tablo, da tam živali prečkajo avtocesto, ati pazi kako pelješ, da ne boš zbil medveda, da ne boš zbil volka, da ne boš zbil srne, da ne boš zbil damn metulja ... koliko km je dolg ta tunel, koliko km je še dolg ta tunel, kako so ta tunel zgradili, koliko minut se bomo peljali skozi ta tunel. Potem pa človek misli, da bo ja zaspal, ko pridemo v apartma, vsaj za eno urco, da se malo spočijemo, pa je skakal po postelji in vpil, gremo na plažo, bomo zraven vzeli to pa to pa to, pa tisto, pa tisto bomo napihnili, pa maska, pa plavutke, pa lopatka. Pa pridemo na plažo, pa sva mogla z atijem za vsak kamen pogledat, kako ga je prestavil.... doma ima iste scene recimo z legokockami - mammmi, pridi pogledat, kaj sem naredil - sestavil je dve kocki in potem do onemoglosti, pridi gledat, nooooo. enako je z risanjem, ma z vsem!
V glavnem nonstop. Še v spanju včasih govori Med hrano pa ponavadi TAKO na ŠIROKO in dolgo kaj razlaga, da ima na krožniku ponavadi več kot na začetku. Pa na koncu pribije: atttiii, več govori pa manj jej! Kako je to, kako je tisto, tako da v časih samo še obsedim in sem tiho, pa me vpraša, mamica, a si žalostna, da nič ne govoriš OMG! Pa kaj naj mu rečem? Ker potem gre takole naprej, zakaj si utrujena, zakaj to, zakaj tisto.... Da ne bi o tem, ko gremo v mestu na sprehod - nonstop, zakaj ima tista gospa tako frizuro, kako smešne lase ima, zakaj tisti gospod počasi hodi, v glavnem .... gnjavi 200/h :)

Uf, sem ratala živčna že samo ob branju .

IZVIRNO SPOROČILO: Ankica.

Uf, sem ratala živčna že samo ob branju .