ronja
|
Me je pa poslala na pogovor s psihologinjo (o postavljanju mej).
POjdi, škodit ne more.
Vzgojiteljica je opazila, da kadar ga krega, nikoli ne pokaže obžalovanja ali sramu, tako kot vsi drugi otroci
Otroci so različni. jaz si Ronje ne upam kaznovat, ker bi jo po moje kar ubilo! Ona je tak občutljivček, da jo prizadane že, če jo malo grše pogledaš. Vse lahko dosežem s pohvalo in nagrado: če boš to, dobiš to ali gremo delat ono (kar ima pač rada)... Je ful vodljiva, ampak ful občutljiva - tako da vsako ima svoje + in -.
Pri Lejli pa to niti pod razno ne pali. Se igra, rečem pospravit, ona se dalje igra. JI vzamem igračo, s katero se igra, bo vzela drugo, boli jo đoko, saj jih je dost . Tako da jo moram fizično odstranit - odnest v drugo sobo, recimo - in to ji pa ni všeč (hvalabogu sem našla nekaj, kar ji ni všeč ) in potem ko se začne tam jokat, pridem spet k njej (ali ona k meni) in se zmeniva in zrihtava zadeve.
Ključ je v tem, da najdeš njegovo šibko točko. Ronja jih ima en kup, Lejla pa ne glih toliko. zato je pa bolj stabilna, težko jo iztiriš, Ronjo vsaka bedarija vrže iz tira . Tako da kot rečeno - vse ima svoje prednosti, tudi to, da se zna postavit zase. Mogoče ste bili vsi veseli, ad se ej končno začel postavljat zase, potem je pa vse skup zraslo čez glavo.
Da ne govorim o tem, kako kar naenkrat noče več hodit (npr. v trgovini), pa se vrže na tla in kriči, se uleže. Jaz takrat odreagiram popolnoma mirno, skušam ga čim bolj ignorirati, le za roko ga držim, da mi ne bi kam pobegnil - pa ne deluje. Naslednjič bo naredil isto. Ja, eni otroci bojo velikokrat probali. en od vaju bo nehal oz. popustil. Jaz ti držim pesti, da to ne boš ti .
Kaj delam narobe, da me ne uboga? Očeta uboga. Ne vedno, a vendar bolj kot mene.
Nekaj gotovo dela drugače kot ti - ugotovita, kaj, pa boš imela odgovor.
Zakaj še vedno izsiljuje, čeprav mu ne popustim?
Eni so bolj vztrajni. Samo NE POPUSTI nikoli, če si že 2x rekla ne. Prvič ajde, si kdaj premislimo, ko vidimo, da otroku nekaj ful pomeni, pa ni tako važno (pa naj ma tiste svoje gumjaste škornje za ven, čeprav je toplo, recimo ). Ampak ko se res odločiš, da ne, potem je ne.
kaj mu pa moremo? Enostavno reče ne bom in konec.
On čuti, da ti ne veš, kaj bi mu lahko naredila. In ve, da je gazda. To je tisto. Otrok mora vedet, da ON NI gazda! In da imaš vzvod, da ga v nekaj prisiliš. Otroci palijo na različne stvari, eni hočejo ves čas bit z mamo (Ronja, recimo, njej bi bilo najhušje, da ne bi smela bit v istem prostoru - če noče pospravljat, rečem, da bom šla stran, pa naj se sami matrata, pa bo takoj vse naredila), eni nočejo bit izključeni (Lejla, če ji odnesem stran - to na splošno pri veliko otrocih pali), eni se bojijo za igrače (tvoj očitno ne, Ronja se in potem tudi Lejli ne morem zagrozit, da jih bom dala stran, ker bi jih valjda Ronja rada imela in jih bo potem vse sama pospravila... pestro;)).
Vidim mame, ki imajo po 3 otroke, pa se je držijo kot klop, kar jim naroči, izpolnijo ...
mame s tremi otroki si enostavno ne morejo privoščit, da bi jim vsi trije bezljali okoli. Lej, imam nekaj vmes - dve zaenkrat. Pa ko smo bile same na morju, sem bila bolj stroga, ker bi bilo lahko sicer nevarno zanju. Nobena od njiju še ne plava. KO smo šle na pomol, se me je vsaka držala za rokico. Če se me ne bi, bi šle nazaj. To sem jima jasno povedala in tudi zakaj - ker se bojim, da bi katera padla iz pomola v vodo (je globoka, pa še ladje so okoli) in če sem sama, ne vem, kako bi reševala eno ven, pa kdo bi medtem pazil drugo (če bi padla Lejla bi namreč Ronja totalno paniko zagnala, če bi padla pa Ronja, pa vprašanje, če ne bi še Lejla za njo skočila). Torej to ni prišlo v poštev in sta se držali. Enostavno sta vedeli, da sicer ne bomo šli na pomol (sta zelo radi tam). POvedala sem jima tudi, da ko bo oči, bosta bolj svobodni in zakaj (ker bova dva). In res, ko sva bila oba skup, sem bila čisto mirna, čeprav sta bili tudi na robu pomola. In sta vedeli, da se jima ni treba držat mene ko klop. Otroci čutijo, koliko si ziher vase.
Ko se oblačimo za v vrtec - če smo same, gre vse tiktak, ko je še oči, vesta, da je navadno vikend ali počitnice in se nikamor ne mudi in se bosta temu primerno tudi obnašali (sploh Lejla).
Vsekakor moraš sama pri sebi dobit tisto trdnost, da veš, da si ti MAMA, on je pa otrok in da mora on tebe poslušat. In da ni tega "kaj mu pa morem". Lahko ga odneseš stran. Nekam, kjer se bo neskončno dolgočasil. Lahko ga držiš v naročju, dokler se ne zmenita (to sem naredila pri Lejli parkrat, ko je udarila oz. ugriznila Ronjo - se ni hotla zmenit in sem rekla, da jo bom držala toliko časa, dokler se ne bova zmenili) bilo je naporno za pop* ampak je pa pomagalo. Vsekakor imaš veliko "orožij" na voljo. Verjetno celo če bi ga po riti, da bi bilo boljše kot pa da se mu kaj zgodi, ker se pač nič ne sekira. Sicer sem proti temu ukrepu, ker se mi zdi, da obstajajo drugi, ki ravno tako delajo, pa niso tako agresivni, ampak če pa primerjam posledice, je pa to vseeno tako.
če gre v kakšno drugo sobo v stanovanju, moramo na skrivaj za njim, da vidimo, če je vse v redu, ali bo spet kaj ušpičil.
To je izi pravilo - če je otrok tiho, verjetno dela nekaj, česar ne bi smel - sicer so vedno glasni. Zelo redko ne velja to pravilo .
Za kazen moraš vzet tisto, kar ima on rad (vendar pa mu ni to kaka čustveno pomembna stvar, recimo da bi mu vzela njegovo igračko za spat - to bi bilo kruto).
Je pa to faza, ki mine, ČE jo primerno "zdraviš". Če je ne, torej če otrok še naprej misli, da j eglavni in da mu itak nič ne moreš (ker to dejansko misliš tudi ti!), potem bo odrasel v tako osebo - in veš, da takih nihče ne mara in mu ne bo ravno lepo. tako da za njegovo dobro, odnesi ga stran iz igrišča, trgovine, če ti tam dela štalo. MOra vedet, kaj lahko in kaj ne. In ne, potem ne bosta kupila nič, kar bi on rad, ne bo si smel izbrat svojega kruhka, ne bo nič, kar bi on rad. Ne boš se z njim ukvarjala, ampak ga boš samo imela zraven sebe in ne bo smel nikamor drugam, se igrat, družit, skakat,... Če pa se bosta zmenila, bo vse to lahko.
nasty, lej, on pač probava, kaj vse lahko doseže s huronskim dretjem. Ok, recimo mu pustita kozarček, če se VIDVA tako odločita, da ima nekaj svojega. Ampak če je on končal s hrano, jo lahko poje nekdo drug, ad je ne mečete stran in tu ni pardona. (pač se vidva odločita, kje bosta popuščala, kje pa ne, vsekakor ne povsod popuščat). Saj vsi otroci to probajo: neee, moj sladoled, itd... Ja, pa kaj, naj se dere - lepo pojej njegov sladoled do konca, še pohvali ga, da je bilo zelo dober, pa da fajn,d a ga ni hotel, ker ti je lih ful pasal. to narediš nekajkrat, pa bo boljše. Samo da to striktno delaš, da mu daš vedet, da te jok od izsiljevanja ne gane kaj dosti.
zdaj samo rečem, jaz se grem umit, se greš ti..najpre NE ne grem se - pa jaz rečem OK bom pa jaz danes prva..je že v kopalnici..
No, vidiš, saj znaš. 
se je pa nekajkrat zgodilo, da sem rekla da greva ven, in on meni Ne jaz pa Ok, grem pa sama in sem res šla po stopnicah dol, joj joj joj, da ti vidiš ta napad..jok, kričanje, metanje po tleh, jaz bom prvi jaz bom prvi, zdej pa nisem prvi..katastrofa..
Starši pogosto mislijo, da je narobe, če se otroci tudi upirajo, jokajo, trmarijo. To ni narobe - narobe je, če je samo to in se nikamor ne premakne. Ampak navadno to nekaj časa traja, potem pa je ok. Da se nikamor ne premika, imamo itak vsi občutek v takem obdobju, vendar gledano od zunaj oz. nazaj, to vendarle niso tako zelo dolga obdobja;). Ne se sekirat, če divja. Ja, če pa nisi hotel ven, pač ne moreš bit prvi. Mogoče se kdaj malo dlje devaš, da mu potem vseeno rata bit prvi, kdaj pač ne bo - saj se itak mora navadit, da ne bo vedno on prvi, če ne prej, mu bo to jasno čez 3 leta v šoli...
v trgovini mi je do sedaj ene 3x naredil neke scene s tem njegovim trmanjem, ko je v tem efektu igrače letijo vse povpreg, se začne kar grist po rokah, klofat po obrazu itd..
ODnesi ga stran in mu primi roke tako, da ne bo mogel hujše škode naredit v trgovini in sebi. Pusti tam voziček in vse in se z nasmeškom opraviči trgovkam, da imate pač "obdobje trme in da upaš, da bo kmalu boljše, vendar mu moraš trentuno najprej pokazat, da to ni način, pa da boš kasneje prišla nazaj nakupit". Saj navadno ljudje čisto razumejo, večina jih ima ali je imela otroke .
ga dam v sobo na ohladitev - se dere in hodi iz sobe ven,
Daj ga na stol in bodi zraven, da ne more pobegnit. Jaz sem imela Lejlo lepo v naročju. Je hotla stran, pa sem jo držala. Enostavno nekak morajo vedet, da smo mi glavni. ker mi ni do tega, da bi ju tepla, se mi je to zdela boljša možnost.
pomaga samo stroga doslednost - mulc vaju pac ne more terorizirat za vsako muho, ki ga zapopade.
POdpis.
Aja, še to: otroci navadno kar hitro začutijo, ali se mi zasekiramo za njihove izpade ali ne. In ko ti parkrat rata, da si RES mirna, da se čisto RES ne sekiraš, kaj ga tvoj otrok biksa - ok, pa naj leži na sredi hodnika in se dere, če ji paše, takrat vidijo, ad to nima smisla, ker ni učinka. če ji potem še mirno poveš, da te prav nič ne prizadane, če zganja histerijo in da če to misli delat, naj gre v drguo sobo in zapre vrata, ker ti tega ne misliš poslušat... In poskrbiš, da se to zgodi, potem čez čas ugotovijo, da to res nima smisla, ker se derejo samo sami sebi.
in stejem do 3
1-2-3 je magic! Pri nas zdaj že na obe pali!
O vplivu risank sicer nimam dosti pojma, ker pač nimam tvja doma, se mi zdi pa, da se pozna, če pri dediju kdaj dolgo gledata. Sicer imata na srečo najrajši pujso pepo, ki je še kar pridna, se mi zdi, ampak vseeno se mi zdi, da je boljše, če niso preveč pred ekrani (ne samo zaradi oči). Mojidve sta se čisto navadili: zjutraj pri dediju imata lahko risanke, ko pa prideta še mami in oči, jih izklopimo. Vsekakor ko pride mami . In navadno se niti ne protivita, če imam kako aktivnost zanju pripravljeno (pa tudi če je to spečt pecivo). ne vem, ali je to vpliv risank ali je to vpliv tega, da tisti čas nisi z otrokom in se ne ukvarjaš z njim, on pa se tudi sam ne igra. Ne vem, se mi pa zdi, da je hitro preveč in sem kar vesela, da jih doma nimamo.
Če jo ostali poskušamo izvajati, pa lahko še vedno ko "odpovejo naše zmožnosti" v skrajni sili se zatečemo k grožnji in kazni (kar ni dobro).
Tu bi bilo fajn, da razložiš, kaj misliš s tem, ker se mi z di, da nisem edina, ki te dostikrat narobe razumem: to, da vzameš hrano, če otrok packa, je namreč zame kazen, zate pa posledica in oba misliva, da je to ok .
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
