ronja
|
Stara je 28 mesecev!!!! Saj jo poskušam,ampak nevem kaj ji je zadnjih deset dni.
Kako je bilo prej (pred temi 10imi dnevi)? Se je dojila po kakem urniku ali kadar ji je pasalo, samo da ne tako pogosto?
Ali se je v tem mesecu kaj takega zgodilo (je bila mogoče čez poletje doma in je šla zdaj spet v vrtec, je zamenjala skupino, vrtec, ste se preselili, je očka zdaj doma, pa prej ni bil ali obratno,...) Če ne najdeš nobene spremembe, potem poglej, če ji mogoče raste kak zobek - takrat se navadno hočejo več dojit. Pa vprašaj jo, zakaj to hoče, saj pri 2 letih že znajo precej povedat. Vprašaj jo, ali jo srbi zobek, ali se samo rabi pocartat, ali je žalostna, itd... Dokler ne najdeš odgovora. Ker potem je veliko lažje najt alternativo.
- Če jo srbi/boli zobek, ji povej, da je to res zoprno, da veš, da jo dojenje zamoti, ampak da tebi to ne paše, tako kot njej ne, če jo zobek srbi. Da pa ji boš vseeno pomagala, samo na drug način: potem pa ji s prstom (umitim;) masiraj dlesen, kjer jo boli - to je mojima ful pasalo, mogoče bo tudi tvoji pomagalo - ali pojdi po tisti gel, če boš videla, da ima dlesen otečeno, baje pomaga (nisem še probala). In naj se stisne k tebi in jo cartaš in ji masiraš dlesen - in bo dobila vse, kar dobi z dojenjem. Če ne bo hotela tega, ji povej, da to ali pa nič. Navadno potem, ko vidijo, da dojenje ni na izbiro, ampak samo to dvoje, vseeno vzamejo rajši crkljanje kot nič:).
- če je problem v kaki spremembi, pa se z njo pogovori - ne moreš verjet, koliko to pomaga in koliko že ti mali razumejo. Razloži ji enostavno, vendar iskreno, kakor je (ne vem, kaj bi lahko bilo, tako da težko teoretiziram, ker je preveč možnosti).
Kako je z ostalimi stvarmi - trmari tudi sicer ali samo za dojenje?
Jaz sem sicer za to, da se otrok sam odstavi (uz malu pomoć mami, seveda - da pač mami nikoli sama ne ponuja in poizkuša zamotit otroka - ampak to verjetno že delaš) - res pa je, da to včasih malo traja. lejla se je dojila nekaj takega časa kot tvoj - vendar ne na 20 min. Se je pa podojila zjutraj. In pri 2 letih nikakor ni hotela dol - sem poizkušala, ker sem imela že poln kufer dojenja, pa je mala tako milo jokala, da sem videla, da to res rabi, ne da bi trmarila. Potem čez par mesecev, pa se je z istimi metodami (da sem jo zamotila, da smo zjutraj rajši prebrale knjigico - malidve sta pač usekani na knijgice, vse bi naredili zato ) dalo in to brez joka! Tako da ni res, da če se otrok doji več kot družbeno sprejemljivih 12 mesecev, je pa nujno panika za odstavljanje. Poznam precej mamic, ki so dojile dlje in je šlo odstavljanje čisto ok.
Ne sme pa ziza postat nadomestek za mamo. Da kadarkoli hoče mamo, pozornost, itd... dobi zizo. Pokaži ji, da si tam zanjo tudi na druge načine. Povej ji, da zizala zdaj sicer ne bo, bosta pa skup sestavljali kocke. Ko se udari ji povej, da veš, da jo boli, da je boga, da je pogumna, da jo razumeš, da jo boš potolažila, izmisli si 1000 reči, ki jih ima rada in jo potolaži rajši s čim takim (rajši z aktivnostjo kot s hrano, ker to je potem hitro spet kak nezdrav vzorec, če se preveč ponavlja).
Upam, da ti kaj pomaga.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
, pa spet na pločnik, pa do sosedovih na vrt.... Doma se kao dogovoriva, da bo hodila zraven mene in le po pločniku. Ob prvi ideji, da bi zalutala dol, je primem za rokico. Pol se pa začne živalsko dretje. Ampk tle ni pardona. Včeraj se je drla celo pot do trgovine in nazaj. So nas vsi malo sumljivo gledali, ma me ne zanima. Bo že skapirala, da mora to bit tako zaradi njene varnosti.
A verjamete, da sem bila tako šokirana, da sem samo gledala za njim.
. 
), odriva druge otroke (to ni stalna vzgojiteljica, samo občasno pomaga). naslednji dan sem vprašala stalno kako je s tem. najprej me čudno pogleda, potem kot da premleva v glavi in na koncu pove, da objema otroke in jih premočno stiska in ko se valjajo na blazini se vrže na koga in on tuli bod njim, ker ga ne izpusti 
, zakaj bi to pomenilo, da jaz ne delam napak
