IZVIRNO SPOROČILO: bomboncek1

Zdravo.

Žal mi je, da sta se znašla v tej situaciji. Ne bom pa leporečila. Moje mnenje je, da so čustva nadvladala tole situacijo z neplodnostjo. Ne bom rekla, da je to vzrok ali razlog, vendar je dejstvo zdaj tako: fant ne goji več čustev, ki bi bila dovolj, da bi vidva ostala par. Morda bi se to zgodilo tudi, če bi bil otrok. Tebi bi bilo seveda v tem primeru lažje, tega se zavedam.
Dvomim, da ga boš uspela prepričati v to, da ostaneta par. Mislim, da se je že izpovedal. Tudi to, da omenja druge partnerje, bi zame bil opozorilni znak. Sprašujem se, če ni morda on novo partnerico že "nagledal". Vem, da ti sedaj prizadejam dodatno bolečino, vendar dvomim, da ti on daje prosto pot k drugemu partnerju samo zato, da boš dobila od drugega moškega več možnosti, da prideta do otroka. Močno dvomim, da je to to.
Moje mnenje je, da se zaljublja ali se je zaljubil v drugo žensko, zato tudi ne želi v nove postopke, ker se po svoje boji, da bi se tokrat prijelo, kar bi mu, za čas ali za zmeraj, preprečilo odhod iz vajine zveze. Nekdo, ki reče, da se ne vidi v tej zvezi biti srečen brez otrok, nima namena niti posvojiti otroka, če s postopki ne bi šlo.

Razumem, da ti je hudo, vendar z glavo skozi zid ne boš mogla. Če se bosta sedaj dala na pavzo, bosta dolgoročno reševala zvezo, ki je že sedaj obsojena na propad, zamudila bosta veliko dragocenega časa. V sebi najbrž tudi ti čutiš to, je pa seveda strašno težko se sprijazniti s tem.

Mislim, da je vajine zveze konec in vsaka prisila ne bo prinesla nič dobrega. Žal mi je zate, vendar to boš prebolela in čakajo te nove zmage. V to verjemi in prehodi svojo pot v prepričanju, da boš nekoč v srečni družini obkrožena s partnerjem, ki te ima rad in otroki, biološkimi ali posvojenimi.

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

neplodnost je res hud preizkus partnerske zveze.

si morda pomislila, da je tudi tvojemu fantu hudo ob vsakem neuspehu? ženske pač gledamo bolj s svojega stališča, konec koncev smo me tiste, ki nas telesno postopki bolj prizadenejo. ampak  razočaranje ob minusu pa občutita oba...

morda potrebujeta samo čas, leto... brez postopkov, brez ciklusa OBMP. da imata čas zadihat, da užijeta življenje tudi drugače, ne samo tisto v večnem čakanju, kdaj boš spet na vrsti za naslednji postopek. morda v tem času naredita kaj zase, česar prej nista počela - kak nov šport, razvedrilo...

ko bosta za nekaj časa odklopila postopke, se bo morda tudi lažje pogovoriti, kako naprej. še v en postopek, menjava klinike (ne vem, če sta ves čas na isti kliniki ali sta kaj menjala), posvojitev... ali pa življenje brez otrok. ko bodo razočaranja zaradi prejšnjih neuspelih postopkov za vama, bosta oba trezneje gledala na situacijo.

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Doživela sem "podobno" izkušnjo. Po dolgoletni zvezi sva ugotovila, da ne moreva imeti otrok. Šok, razočaranje, žalost, depresija! Stres in žalost, sta nas odaljila, predvsem njega. Pustil me je, ker je mislil, da bom z drugim lahko imela otroke in zaživela lepše življenje. Videla sem, da moške neplodnost bolj prizadene kot ženske. Povedala sem mu, da ga ljubim brezpogojno in da tudi brez otrok bo življenje lepo. Vztrajala sem mesece, mu pustila, da se najde in na koncu je prišel nazaj. O neplodnosti se malo pogovarjava, ker vem da je njemu težko in hudo. V postopek greva letos in ne glede na to ali bo ali ne bo uspešno bova skupaj - vedno. Tudi posvojitev ni izključena.

Upam, da se bo vse uredilo in želim ti vse lepo

Ps: Ne verjamem, da ima drugo.   

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

neplodnost je res hud preizkus partnerske zveze.

si morda pomislila, da je tudi tvojemu fantu hudo ob vsakem neuspehu? ženske pač gledamo bolj s svojega stališča, konec koncev smo me tiste, ki nas telesno postopki bolj prizadenejo. ampak  razočaranje ob minusu pa občutita oba...

morda potrebujeta samo čas, leto... brez postopkov, brez ciklusa OBMP. da imata čas zadihat, da užijeta življenje tudi drugače, ne samo tisto v večnem čakanju, kdaj boš spet na vrsti za naslednji postopek. morda v tem času naredita kaj zase, česar prej nista počela - kak nov šport, razvedrilo...

ko bosta za nekaj časa odklopila postopke, se bo morda tudi lažje pogovoriti, kako naprej. še v en postopek, menjava klinike (ne vem, če sta ves čas na isti kliniki ali sta kaj menjala), posvojitev... ali pa življenje brez otrok. ko bodo razočaranja zaradi prejšnjih neuspelih postopkov za vama, bosta oba trezneje gledala na situacijo.

stvari se razvijajo v dobro obeh...
manjkali so odločilni pogovori, predvsem iskrene besede z njegove strani...
tako da punce, ki ste v tem...ni dovolj, da vam partner pove da mu ni lahko..v sebi skriva še veliko večji obup...me se vsak mesec znova zjočemo...oni nas tolažijo..z nami jokajo..a nimamo pojma kaj prestajajo sami....
ne pustite se, da vas postopki povozijo...dajte si vmes čas, čas za ljubezen, dotike, objeme, čas za priajteljstvo in predvsem čas za oklop in pogovore...ali le čas, ki ga rabita vsak zase

bombonček...ko sem prebrala tvoj odgovor...me je naježilo..pomislila sem, kaj punca piše resnico, a jaz tega nisem hotela imeti za resnično, je res že tako hudo?
....direktnost ljudi je dobra......ne vem, vedno je več plati zgodbe....hvala bogu, da sem šla brat tvoje ostale poste, in videla, da si pač taka do vseh...
...a dobro da sem slišala tudi tvojo plat, saj sem vas o tem prosila, to je namen foruma, ne le 
...dala si mi mislit, vprašanja, ki so se mi porodila ob tvojem postu, sva s partnerjem "predelala"...hvala ti, tudi zaradi tebe zdaj ubirava boljšo pot...