|
RE: kaj narediti,....? 28.3.2011 10:13:40
|
|
|
|
bomboncek1
|
mižek, nisem brala drugih odgovorov, samo tvoje poste sem bolj podrobno prebrala. mogoče ti moje mnenje ne bo všeč, najbrž bom spet cinična, ampak ne morem si pomagat, tak občutek imam ko berem tvoj opis. naj začnem na začetku. po 3 letih si dobila službo. Ok, verjamem, da si jo dolgo iskala in res, službe v naši državici ne rastejo na drevesih. vendar 3 leta je dolga doba za brezposelnost in v tem času si se najbrž tudi ti zelo spremenila in prilagodila brezdelju (ne mislim, da doma nisi nič počela) - odvadila si se sprejemanja zadolžitev, odgovornosti in najbrž tudi popustila pri organizaciji dela in delovnega dne. tega se moraš spet naučit in sprejet, da si sedaj v poziciji, ko ti drugi narekujejo delo in od tebe nekaj zahtevajo. Dalje, pišeš, da je šef pedanten in da mora biti vse narejeno. Jasno. A obstaja kje kakšna služba, kjer delo samo gledamo? Ne vem, jaz je ne poznam. Delo je tam zato, da bo narejeno, to pričakuje vsak delodajalec. Potem, pišeš, da je veliko stvari na tebi. Ok, zdaj še ne, ampak bo, ko se boš vpeljala. Ne vem - si mislila, da boš v službi za okras? Jasno, da pričakujejo od tebe, da boš odgovorna za stvari, ki jih boš sproti prevzemala. To je najmanj. In za to človek dobi tudi plačo! Pišeš, da so te pustili dva dni samo, vendar po vseh izkušnjah, ki jih imam tako kot delojemalec kot kasneje vodja nekega oddelka ni važno kje - sem ugotovila tako na lastni koži kot na koži mojih podrejenih, da se človek največ nauči, ko je vržen v vodo in mora splavat. Tukaj se potem tudi največkrat pokaže delavčeva sposobnost. Ok, pri svojih podrejenih sem pa res sicer tip, ki zaradi morebitnih napak v fazi "plavanja" nikogar ne bi nikoli "kaznovala". Mislim, da to ni napačen pristop, poleg tega pa dvomim, da so te pustili na najodgovornejšem delu, ki bi lahko firmi prinesel katastrofo. Samo navajena nisi več širše gledat, obrnit kak fascikel, se malo pozanimat, potelefonirat okoli in prosit za izkušnje, nasvete, pomoč. Moj občutek, ko sem brala tvoje poste, je bil tak, da si ugotovila, da ti v brezdelju niti ni bilo slabo, ko si bila sama sebi šef, sedaj pa težko prejemaš navodila od drugih in se bojiš odgovornosti. Samo tako je v službi in tega se probaj čim prej navadit. Ne jemlji službo kot samoumevno in poskusi si narediti prioritete v smislu: služba je, lahko sem zadovoljna, da jo imam, služba NI moje življenje, vendar JE nujna za preživetje, za hrano, za gradnjo, za varnost. V kolikor si človek dopove, da dela zato, da živi in ne živi zato, da dela, mu bo marsikaj lažje. Jaz osebno vem, da v službi odklopim pretežni del čustvovanja, kar mi prinese notranji mir v tem času, ne gledam kdo se s kom grdo gleda, ne gledam kdo je pedanten in živčen, ne gledam kdo je dobro ali slabo oblečen, kdo komu hoče škodovat, usmerim se v svoje delo in ga obravnavam kot neke vrste svojo izdelek, ki ga obdelujem, oblikujem, etc. Doba privajanja 2 tedna je ful prekratka, da bi kar tako lahko vrgla puško v koruzo, sploh pa, ker veš, da si ne moreš privoščit ostat brez dohodka. Malo se sprosti in ne glej na delodajalce kot na ljudi, ki hočejo bit s tabo nesramni, pač pa glej kot na možnost, ki ti jo ponujajo, da se izkažeš. Po domače rečeno - ne jamraj in se raje posveti delu.
|
|
|