živetijelepo
|
Pozdravljene! Na tem forumu se oglašam prvič, čeprav vas spremljam že več kot dve leti. No toliko sva se trudila zanositi. Po tisoč in enih znakih, je vsak mesec prišlo razočaranje. Preiskusila sva vse mogoče načine, prejšnji mesec pa sem po še enem rdečem razočaranju in jezi vse skupaj odmislia. Potem pa pred 14 dnevi zbolela. Močno vnetje. Sledili so antibiotiki za deset dni. In ker sem resnično odmislila vse skupaj, mi niti na konec pameti ni prišlo, da bi lahko zanosila (pa sva bila pridna samo dvakrat). Ker pa se stanje ne izboljšuje, sem včeraj dobila še druge antibiotike. Hja, takrat pa se spomnim, da mi malo zamuja. Sprva pripišem dejstvu, da mi itak vedno zamuja teden dni, če zbolim. In ko že ravno hočem načet enega od tistih treh antibiotikov, pa se mi posveti, da bi mogoče prej naredila test, ker nikoli se ne ve. Potala sem malo panična, poklicala svojega v službo, naj gre iskat tester. Pa je bil pozitiven prvi. Ker nisem mogla verjeti, sem zato ponovila še enkrat z drugim. Spet dve močni črtici. Najprej nisem dojela, da se je po dveh letih in pol le prijelo, nato pa svojega poslala še po Clear blue, da bo ja ziher. No, tega sem naredila danes zjutraj. Rezultat ; no je bil plusek z zelo izrazito navpično črto. Noro vesela oba, hkrati pa me grize vest, da sem bila lahko tako neumna in jemala antibiotike. Čeprav vem, da bi bilo brez njih še huje in bi se vnetje selilo sem in tja, tako kot je pri meni navada. Sedaj pa en sam strah, čeprav skušam ostati pozitivna. Poleg tega tudi nisem več rosno mlada. A ja. Pa da omenim še tole. Znakov, ki jih je bilo prej vsak mesec miljon, zdaj ni niti enega samega. No razen tega, da zamuja pet dni. To pa je tudi vse. Nobenih bolečih prsi, nobenega špikanja, skratka nič. Malo sem se morala olajšati, me pa zanima, ali je imela katera podoben primer in je jelama antibiotike čisto na začetku nosečnosti, ko je vse najbolj ranljivo. Me lahko katera pomiri? Drugače pa hvala vsem, ki ste me z vašim branjem mirile v teh dveh letih, ko sem videla, da še zdaleč nisem sama in da se nas trudi ogromno. Joj, pa še zdaj ne morem dojet...
|