ronja
|
Nadur (ki seveda niso plačane;) naredim kar precej: v bistvu še pol svojega delavnika (zaposlena sem za polovično - 20 ur na teden, naredim jih pa 30). Doma ne štejem, ker je težko ločit, pri meni se vse prepleta: ko uspavam otroke, dostikrat razmišljam o službi (malihdveh očitno ne moti, sladko zaspita stisnjeni k meni ), si peračunavam razne zadeve, ki jih bom rabila, dizajniram, kako bom kaj naredila,... Z lubijem se dostikrat pogovarjava o moji ali njegovi službi, ker sva pač ista stroka in bi tudi to verjetno lahko štelo, saj dostikrat dobiva kako idejo tako,... Jasno pa da tudi zvečer kdaj kaj naredim za službo - zdaj bo tega vedno več.
Je pa precej odvisno od organizacije priprav: predno sem imela otroke, sem delala povprečno 50+ ur na teden, pa nisem naredila bogvekaj več kot zdaj (in nisem edina, ki je doživela to "transformacijo" potem, ko je dobila otroke). Ne, da nisem delala, samo delala sem vse ful picajzlasto, vse sem 100x preverjala, vse je bilo čisto dorečeno, zdaj pogledam, kaj mi je res važno, kaj pa ne in spravim v pol manj časa včasih 2x več. To ti pa dajo otroci - motivacijo za organizacijo . Včasih ni bil problem, če sem potegnila, zdaj se ne bom z nikomer začvekala, malico pojem med delom, itd... ker imam pač dead line, da ju poberem iz vrtca, sicer sta čisto nesrečni.
Aja, no.. Ne vem. Imam 3 dobre prijateljice v šolstvu pa ni nobena tako zaposlena kot ti (vsakodnevno, mislim). Pa mami in teta sta tudi bili. Se mi je zdelo, da malo pretiravaš
Podpis pod Kati. V bistvu moram priznat, da poznam kar nekaj učiteljic, pa se čisto nobena prav besno ne pripravlja med počitnicami . Na koncu že, da bi se pa zdaj 1 ali 2 meseca po 8 ur na dan pripravljale pa te, ki jih poznam, niti pod razno.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
