Metuljček Cekinček
|
Zapodimo se v nakupovalna središča , ogledujemo si , česar ne moremo kupti in smo frustrirani. Jezni smo zaradi gneče in draginje, utrujeni se privlečemo domov in en dan je mimo. Gremo na drage počitnice v tople kraje, preko zastojev na letališčih, utrujenosti zaradi spremembe časa, prazne denarnice, kot da je sreča drugje, ne v nas ... Povabimo sorodnike in znance na obilno, drago večerjo, ki nas je stala še veliko energije in časa samo za to, da se pri mizi nimamo kaj pogovarjati, pa zato premlevamo stare zgodbe ... To so pa tako tipični stereotipi, da me glava boli, ko preberem kaj takega. Ja, priznam, tudi sama se grem gužvat v trgovino po tistega tatarca, vse ostalo pa je za lase privlečeno in ne velja za veliko večino ljudi, ki jih poznam. Prav razkuri me, ko novinarji iščejo te negativne zgodbe o praznikih, ko je pa toliko čudovitih stvari, ki jih lahko poveš ali napišeš o praznikih. Pri nas je že samo pričakovanje praznikov tako vznemirljivo - odpiranje okenc in čokoladica vsak večer, pisanje pisma božičku/dedku mrazu, izdelovanje in pošiljanje voščilnic babicam, dedkom, prijateljem, pa danes gremo v center Ljubljane gledat lučke in ogromno smrekco, pa na kakšen čajček, pa slikanice o božičku prebiramo, pa snežinke in smrekce rišemo, pa predstava v enem in drugem vrtcu, pa predstava in obdarovanje pri nas v službi pa še in še bi lahko naštevala ...
|