ronja
|
Na cesti pri nas ni debate - čez prehod morata obe dat rokici in pika in če katera noče, jo bom pač vlekla in napol nesla za eno roko (to se je sicer pri vsaki zgodilo samo 1x, ampak bi ponovila, če bi bilo potrebno). Ne derem se, ampak ji samo mirno povem, da ne glede na to, kaj bo počela, čez cesto se da roko in jo bom spustila na drugi strani, pa konec. Pa pohvalim starejšo, kako se lepo drži (ker je zaenkrat res cuker kar se prometa tiče).
Mislim, da če nekaj enkrat narediš, ne spreminjat nazaj: če si jo vzela iz kahle in dala v bano, pa hoče it nazaj kakat, ok, če mora it, naj gre, vendar nazaj v bano pa potem ni šans! "Si zaključila s kopanjem, kaj pa nisi hotela prej it na wc" (če si izmišljuje, seveda, če jo slučajno vmes prime, se pač zgodi). to seveda pali, če se rada kopa (najini dve se obožujeta kopat, tako da jima lahko rečeš karkoli naj naredita, pa se bosta šli kopat;) in bo palilo).
Ronja sicer res ni težaven otrok, ampak ima svoje trenutke tudi ona (navadno je pa to, kadar je zmatrana ali ima pomanjkanje cartanja - poizkusi to, če bi slučajno palilo: da se potem, ko se pogovorita, še pocartata, da sta spet prijateljici... pri mojih to ful pali - samo kot rečeno imam res srečo, da imam dokaj nezahtevne otroke)
Največja finta je,da zgleda kot da sta dogovorjeni,ko se ena utrudi dret začne druga in tako v krogu
Meni se zdi pa to fajn, da nista obe naenkrat. Moji sta tudi taki, da nista obe naenkrat in sem vedno vesela, ker sicer bi se mi pa strgalo, da mi obe navalita s polnimi šaržerji .
Se mi zdi, da najbolj pomaga to, da si ti naspana, zdrava, spočita - takrat mamo fuuuul večjo toleranco in veliko lažje prenašamo razne izpade. To je to, kar lahko ti narediš. vem, težko se spočiješ ob napornem 3 letniku. Ampak mogoče jo kak dan daš pazit komu in si vzameš fraj zase, pa da se samo cartata z možem in si malo napolniš baterije... To je pravi balzam in potem veliko lažje ostaneš mirna, ko začnejo težit (in posledično oni prej nehajo težit). Se pa počasi naučijo, da včasih je treba tudi mamo pustit pri miru, da pride k sebi (se še učimo - onidve videt, jaz povedat na dovolj jasen in glasen način, ampak gre na boljše;)
Aja, pa včasih je vzrok naše živčnosti kje čisto drugje, ampak mali jo poberejo in kanalizirajo: takrat je čudežno zdravilo (vsaj pri nas) to, da se tega zaveš in po pravici poveš. Primer: zadnjič sem mela eno precej pomembno stvar v službi (zame, psihično, sicer nič takega, samo meni je bilo to ful) in sem se bala, kako mi bo šlo in sem bila zjutraj čisto živčna. Malidve seveda tudi. Potem sem se ustavila, jima razložila, da sem danes živčna zaradi službe in ne zaradi njiju, da ju pa prosim, da danes res lepo sodelujeta, ker bi mi to res pomagalo. In glej čudež: malidve pridni ko angelčka! In to ni bilo prvič: vsakič, ko sem se sekirala zaradi kake čisto tretje zadeve, to onidve zvohata in zatežita. Potem jima povem po pravici in smo največje zaveznice . Ne vem, če dela pri vseh, ampak pri mojih dela res krasno . Zgubit nimaš kaj.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.
