barni
|
Jaz ti lahko samo povem, da smo ravno na tem, da bomo uredili tele zadeve znotraj moje družine. Pa ti povem tudi, da je zelo zelo težko. Sama sem pri teh stvareh precej praktična in ne gledam čustveno na te zadeve, ker vem, da se pri denarju vedno vse neha. Če ne prej pa slej. Moj primer...mlajši brat živi doma. In da bi on zasedel celo hišo, starši bi se pa odselili, bi bilo samoumevno. Pri tem ne bi dal nič za hišo, jaz pa naj bi prispevala skupaj z njim za novo stanovanje staršev. Halo? In to se zdi vsem popolnoma normalno. No, meni pa ne. In ko sem to povedala, je bil cel halo. Težko težko sem pojasnila, da ne gre za koristoljubje in fovšijo ampak za fer play. Tudi jaz sem si morala svoje ustvariti sama s partnerjem, samo to sedaj pozabljajo. In ko sem predlagala da zamenjava vlogi, da jaz dobim hišo in dava vsak pol za stanovanje staršev so bili vsi paf. Kje bo pa potem on? Ja kaj pa jaz? Enim je pač logično, da koristijo vse povprek in ne razmišljajo, da stvari niso čisto samoumevne. In je zelo zelo težko, ko skuša nekdo tretji to njihovo ugodje uničiti. Ker se jim zdi, da jim "po zakonu" pripada. Skratka, taki pogovori so vedno težki predvsem, če so vpletena čustva in protekcija do določenih članov v družini. Sama imam take izkušnje, da je ponavadi v skoraj vsaki družini eden izmed otrok nekoliko bolj zaščiten kot drugi. Pa ne govorim samo iz svojega primera ampak na splošno, ko gledam naokoli, ko poslušam druge, nenazadnje poslušam tudi kolegice v službi, ki so mame odraslim otrokom, pa delajo take razlike, da to ni res. Žal tega nočejo videti, kaj šele priznati, pa čeprav jim poveš. Težka bo, možno je, da se boste grdo gledali in samo na vama je ali bosta zaradi "dobrih" odnosov požrla vse skupaj ali pa bosta rekla bobu bob in sprejela tudi vse kar bo to potegnilo za seboj.
|